vropski mirovni pohod. Popotniki pešačijo tudi skozi Slovenijo.

V Slovenijo so prvi pohodniki prišli že v torek, in sicer iz Kumrovca na Hrvaškem. Šli so po poti skozi Bistrico ob Sotli in Bizeljsko do Brežic, kjer so prenočili, predtem pa jih je sprejel tudi brežiški župan Ivan Molan.

Svojo pot zdaj nadaljujejo skozi Kostanjevico na Krki, Novo mesto, Rožni dol, Kočevje, občino Loški Potok, Cerknico in Kozino.

Maks Žitko je organizatorju, Ircu Grattanu Lynchu, pomagal označiti del poti v brežiški občini. Srečala sta se po naključju, opisuje Žitko: »Grattan Lynch je prišel na dvorišče, že prej se je namreč odločil za staro bojsensko cesto. Glede na to, da je cesta stara, pa jaz malo poznam ta predel, ker se ukvarjam z orientacijo, tekom in še s čim, pa sem mu obljubil, da bom ta odsek označil s smerokazi. Te cesta namreč že 50, 70 let ni več v uporabi in v enem delu v gozdu izgine. Zato smo jo morali malo prestaviti, saj je tam neprehodna. Jo je pa Lynch začrtal kar na Googlovem zemljevidu, kjer je baje še vrisana.«

Grattan Lync, eden od pobudnikov za evropski mirovni pohod, ki je zdaj na mirovni misiji Organizacije združenih narodov v Afganistanu, se je namreč odločil, da bo pohod posvečen evropskemu miru in povezovanju. Udeleženci evropske mirovne pobude se želijo s tem mednarodnim pohodom ob mejah držav Srednje Evrope, ki so ga začeli točno sto let po izbruhu prve svetovne vojne, pokloniti evropski kulturi miru. Prvi mednarodnii prehod Evrope so tako posvetili miru in integraciji.

Po podatkih prirediteljev se je na 23-dnevni pohod po šestih evropskih državah podalo več skupin. Te bodo hodile skozi Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško, Slovenijo do Italije, kjer se bo prvi evropski mirovni pohod končal v četrtek, 28. avgusta, v Trstu.

Pohodniki so prišli z vsega sveta; iz ZDA, Kanade, Irske, Velike Britanije, Hondurasa, Avstralije, Japonske, Španije, Nove Zelandije. Organizatorji na družbenih omrežjih vabijo še druge, da se jim pridružijo na celotni ali pa vsaj na delu te 550-kilometrske poti. Pot je dobro označena s smerokazi, udeleženci dobijo tudi karto, vendar se kljub temu marsikje izgubijo. Je pa pot speljana povečini skozi gozd, po poljskih poteh, travnikih in manj obljudenih predelih, tako da se izognejo prometnim cestam in hodijo po poteh. Organizatorji pričakujejo, da bo prvi pohod končalo vsaj 100 udeležencev, saj so morali številni zaradi žuljev ali drugih težav že prekiniti s hojo. Nekateri zgolj za kakšen dan in zatrjujejo, da jo bodo nadaljevali.

Za MMC Goran Rovan