Kot je povedal soorganizator konference Rok Stergar z oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, bo ljubljanski dogodek tretji v nizu, ki so ga italijanski in francoski organizatorji začeli s konferenco v Padovi. Sledila je konferenca v Parizu, pri kateri so se že pridružili tudi slovenski soorganizatorji. Konferenca v Ljubljani pa bo niz predvidoma sklenila.

Eno najmanj raziskanih poglavij vojne
Konference spadajo v kontekst zaznamovanja 100-letnice prve svetovne vojne, a je na vseh treh osredotočenost na avstrijsko-italijanski fronti, na dogajanju od leta 1915 do leta 1918, saj gre za tematiko, ki ni dovolj raziskana. Nekaj pomembnih objav na to temo sicer je, a v primerjavi z zahodno fronto, ki je v središču mednarodne pozornosti pri raziskovanju, je tega bistveno manj, je poudaril in dodal, da želijo pobudniki serije to nadomestiti. Zato načrtujejo tudi objave prispevkov z vseh treh konferenc.

V Ljubljani se bodo posvetili obdobju od soške ofenzive, ki se je začela z nepričakovano zmago avstro-ogrske strani pri Kobaridu in s prodorom avstrijsko-nemških čet v Padsko nižino, pa do vojaškega poraza avstro-ogrskih čet pri Vittoriu Venetu, s čimer se je vojna na avstrijsko-italijanski fronti bolj ali manj končala.

V ta časovni lok so po Stergarjevih besedah vključili tako usode civilnega prebivalstva kot tudi dogajanje na bojišču. Kot je poudaril, so poskušali oblikovati čim bolj zaokrožen program, ki bo obravnaval različne vidike dogajanja v tem obdobju. Posvetili se jim bodo strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije, Italije, Češke, Slovaške, Poljske, Nemčije in Velike Britanije.

Konferenco bo uvedlo predavanje Marka Cornwalla iz Velike Britanije, sklepni komentar pa bo podal Marco Mondini iz Padove, eden pomembnejših avtorjev, ki je veliko objavljal na to tematiko, njegova zadnja knjiga pa je pred mesecem dni izšla v italijanščini.

Prispevek slovenskih akademikov
Slovenski referenti so trije. Petra Svoljšak, vodilna slovenska avtorica, ki se ukvarja z avstrijsko-italijansko fronto v prvi svetovni vojni in s prvo svetovno vojno nasploh ter usodo civilnega prebivalstva, se bo tudi na konferenci osredotočila na slednje. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije bo spregovoril o tem, kako so slovensko govoreči vojaki doživljali bitko pri Kobaridu. Zgodovinar mlajše generacije Jernej Komac pa se bo prav tako posvetil usodi civilnega prebivalstva.

Svoljšakova je pred konferenco povedala, da se bodo ukvarjali predvsem s prostorom in dojemanjem obravnavanega obdobja, ki je najprej za nekatere prineslo zmago, za druge pa velik poraz, čez leto dni pa se je slika obrnila.

To je bila po njenih besedah "siva cona, ko se po oktobru 1917 zelo počasi začne vračati življenje, z mešanimi občutki glede pristojnosti, vračanja beguncev, s problemi z obnovo, na drugi strani pa se v Italiji srečujejo z okupacijo in vsakdanjim življenjem v zelo težkih pogojih". "To bo zelo zanimiv dialog med zgodovinarji iz različnih evropskih držav," pričakuje.