Na kapi uniforme avstro-ogrskega vojaka sta bili obvezno kratici vladarja Franca Jožefa (FJI) in nato njegovega naslednika cesarja Karla (K). Vsi pa so si radi nadeli tudi znake vojaških enot in krajev, v katerih so se bojevali. Izdelovale so jih znane medaljerske delavnice, oblikovalci in kiparji. Izdelani so bili iz železne, medeninaste in bakrene pločevine, pogosto pridobljene iz ostankov granat, pojasnjuje zgodovinar in kustus Muzeja novejše zgodovine Slovenije Marko Štepec.

Vojakom so se znaki običajno prodajali in s tem zbrani denar je bil namenjen državni blagajni in v dobrodelne namene. Dolgotrajna vojna je udarila po avstro-ogrskem gospodarstvu, ki je postalo popolnoma podrejeno potrebam vojske. Zaradi bojevanja na več frontah in opremljanja množičnih čet je začelo počasi zmanjkovati surovin. To se je seveda poznalo tudi na značkah. "Čeprav so bili nekateri znaki tudi emajlirani in celo srebrni, je kmalu prevladovala manj vredna t. i. »vojna kovina«, ki je pobarvana z nesvetlečimi premazi," pravi Štepec.

Znak za vojake na soškem bojišču
Od znakov, ki so jih nosili slovenski vojaki v 1. svetovni vojni, je še posebej pomemben znak znak Soške armade »Isonzo armee«. Nadeli so si ga vojaki 5. avstro-ogrske armade, ki je na soškem bojišču pod poveljstvom Svetozarja Boroevića von Bojne branila bojno črto južno od Krna.

Izdelali so ga v več različicah, po besedah Štepca pa prikazuje vojake, ki s puškami in kamenjem branijo ozemlje, v njihovem ozadju se bohotijo Julijske Alpe, v dolini lahko prepoznamo reko Sočo in v naselju slutimo silhueto Gorice. Na vrhu znaka je letalo in ob njem oblački eksplozij. Najpogosteje je na teh znakih letnica 1915, ki je poudarjena s hrastovo in lovorjevo vejico med avstrijskim in ogrskim grbom.

Znak je bil narejen tudi v obliki spominske plakete, ki je imela na hrbtni strani portret generala Svetozarja Boroevića von Bojne. Podeljevali so jo častnikom za zasluge in v spomin na udeležbo v bojih na soškem bojišču, še dodaja Marko Štepec.

Več o avstro-ogrskih znakih in značkah lahko slišite ob 18. uri v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer bo predaval David Erik Pipan.

Ob tem v Muzeju novejše zgodovine Slovenije napovedujejo še več dogodkov, posvečenih spominu na 1. svetovno vojno:
- 3. decembra bodo predvajali Ozadja prestolonaslednikove smrti, ki jih je za TV Slovenija posnel Valentin Pečenko
- 17. decembra bo Vinko Avsenak podal predavanje Alojz Gorjup, od Galicije do južne Tirolske
- 7. januarja pa bodo predvajali dokumentarec Soška fronta, (avtor Drago Kocjančič, TV Slovenija)

V muzeju obljubljajo, da bodo predavanja in večeri dokumentarnih filmov o prvi svetovni vojni in soški fronti potekali tudi v letu 2015.