Udeleženci tradicionalnega Pohoda treh vojn so se povzpeli na Škabrijel - na goro trpkega spomina izpred stoletja. Tu so se bili najhujši boji med enajsto Soško ofenzivo. Predsednik Društva Soška fronta David Erik Pipan je o tej "krvavi" gori povedal: "Spopadli so se avtro-ogrski vojaki z italijanskimi, ki so za vsako ceno hoteli osvojiti vrh Škabrijela. V najhujših bojih, ki so se odvijali poleti leta 1917, meseca avgusta in septembra, so se poleg drugih enot iz celotne Avstro-Ogrske monarhije tukaj borili tudi trije slovenski polki. To so mariborski 47. pešpolk, ljubljanski drugi gorski strelski polk in 87. pohodni pol iz Celja. In vse te enote so tukaj utrpele zelo hude zgube." V spomin nanje in na žrtve drugih dveh vojn prejšnjega stoletja so pohodniki položili vence ob tri spomenike. Zato tudi ta tradicionalni spominski pohod imenujejo Pohod treh vojn.

Trije pomniki treh vojn enega stoletja
Najprej so se pohodniki poklonili žrtvam prve svetovne vojne ob spomeniku na Slemenu, nato so položili venec ob spomenik padlim v drugi svetovni vojni, v narodno-osvobodilni borbi, nazadnje pa še ob pomnik vojne za samostojno Slovenijo – oba sta sredi vasi Ravnica. Med pohodniki je bilo tudi precejšnje število mladih. Aleš Markočič je ob koncu pohoda - sicer utrujen, vendar ponosen, da je opravil to pot – povzel misli: "V Pohodu treh vojn je vsekakor velika simbolika tudi za nas malo mlajše. In se mi zdi prav, da sem danes pripeljal tudi otroke, da tudi njih počasi vpeljemo v to zgodovino." Majda Podgornik, ki se redno udeležuje tega spominskega pohoda, je dodala: "Vsako leto pridem. Pomembno je, da se zavedamo zgodovine. V enem stoletju tri vojne – to je ogromno še za mnogo bolj številne narode, kaj šele za nas, ki nas je dva milijona. Zavedati se moramo, da nam je svoboda izbojevana in ne podarjena!"

Vojaki pred stoletjem zgradili zajetje
Slovesnost ob stoletnici konca prve svetovne vojne so zaokrožili z odprtjem obnovljenega vodnega vira "Na vodi" v Ravnici. David Erik Pipan, predsednik Društva Soška fronta: "To zajetje so že med prvo svetovno vojno uredili avstro-ogrski vojaki. Podobno, kot so uredili številne druge vodne vire ob cesti Kromberk–Ravnica in so se nekateri še ohranili do današnjih dni." O tem priča tudi nad izvirom v Ravnici vklesana spominska plošča. Tam so izvir za potrebe vojske pred stoletjem preuredili madžarski vojaki Hazarji. Vodni vir je seveda starejši - po ustnem izročilu so leta 1865 izvir izpod skale zajezili in postavili kamnito korito. Po prvi svetovni vojni, leta 1926, so tu Ravničani postavili še dve betonski koriti - prvo za napajanje živine, drugo pa predstavlja perišče. Odvečna voda se iz izvira Na vodi steka v bližnjo naravno kotanjo. Domačini so izvir in kal "Na vodi" uporabljali še pred nekaj desetletji. Cecilija Komel, ena prvih sosed ob vodnem viru, se spominja: "Moja hči je rojena leta 1963. Še njene plenice sem prala 'Na vodi'. Tam smo zajemali tudi vodo za kuhanje in za pitje. To je izjemno čista voda, čist izvir, ki nikoli ne presahne. Na kalu pa smo pojili živino. Tu je bilo vedno živahno."

Obnovljena dediščina
Novogoriška občina je vodni vir za 83 tisočakov obnovila in tako ohranila dediščino zanamcem.
Nika Simoniti – Jenko z novogoriške mestne občine je o projektu povedala: "Prvo in najstarejše korito ob izvirku je kamnito. Ker je dobro ohranjeno, je bilo deležno le čiščenja z odstranitvijo mahu in sanacijo razpok. Naslednji dve koriti sta bili zgrajeni med prvo svetovno vojno in sta betonski. Z betonskih površin so bile odstranjene vse biološke kolonizacije. Tretje korito ima vgrajene perivnike, za njim pa je odlagalna površina, ki je bila prav tako sanirana. Ob zadnje korito oziroma perivnik je bila umeščena silhueta perice. Vse silhuete, ki predstavljajo didaktične elemente, so iz kortena. Od tretjega korita do kala je bil speljan tudi kamnit odtok oziroma mulda iz kamnitih in klesanih skrl, položenih v sloj betona. Poseben element pa je nedvomno kal. V okviru projekta je bil očiščen, načrtovane so bile brežine kala, iztok je zdaj urejen in očiščen. Ureditev ne predstavlja zgolj obnove kulturne dediščine; obiskovalcem nudi zelen, miren in predvsem poučen prostor. Poudarek je na didaktični predstavitvi življenja in uporabe kala ter korit v preteklosti."

Vodni zbiralniki
Na Primorskem je bila do izgradnje vodovoda oskrba z vodo, ki so jo potrebovali za kuhanje, pitje, umivanje, pranje, napajanje živine, zalivanje vrtov ali gašenje požarov, vezana na njeno zbiranje. V ta namen so zgradili vodnjake s tako imenovano živo vodo ali pa so v njih zbirali kapnico. Vodna zajetja so preuredili v napajalna korita, perišča, zbiralnike in cisterne, naravne kotanje pa so izkoristili tako, da so jih preuredili v kale. Vanje se je stekala deževnica ali izvirska voda. Po opustitvi živinoreje je kale začela zaraščati vegetacija. V Ravnici in njeni bližnji okolici je več tipov vodnih zajetij. V Bekah stoji kal, kjer voda nikoli ne presahne, na Močilah je betonski zbiralnik vode, v zaselku Pri peči je izvir, kjer sta kamniti vodnjak in kal, Na vodi stojijo eno kamnito in dve betonski koriti ter kal. V sami vasi Ravnica je še nekaj ohranjenih vodnjakov.