Kampanja »Moj glas, moja izbira« ponuja prebivalcem Evrope priložnost, da naredijo življenja žensk svobodnejša, varnejša in boljša; kjerkoli živijo, ne glede na razmere, v katerih se znajdejo.
Pomanjkanje dostopa do splava v številnih delih Evrope ne pomeni le tveganja za telesno zdravje žensk, temveč tudi neupravičeno ekonomsko in duševno breme za ženske in družine, pogosto za tiste na družbenem obrobju, ki si ga najtežje privoščijo.
V zadnjih nekaj desetletjih je bilo vse več priznanj in dokazov, da ima lahko poučevanje o kognitivnih, čustvenih, socialnih in fizičnih vidikih spolnosti pozitivne učinke na spolno in reproduktivno zdravje otrok in mladih. Izvajanje programov spolne vzgoje za otroke in mlade v šoli lahko pozitivno vpliva na širša družbena vprašanja, kot so enakost spolov, človekove pravice ter dobro počutje in varnost otrok in mladih.

Dijakinjo Lariso in študenta Nikolasa sem vprašala, kje po njunem mnenju, lahko mladi pridobijo informacije o varni spolnosti? Larisa (18 let):
"Informacije glede spolnosti dobimo iz različnih virov, npr. nekaj osnovnega izveš vedno v šoli, ampak tam se v temo ne poglobijo, tako da bolj podrobne informacije lahko izveš na internetu. Nekaj osnov ti povedo tudi starši.. mislim, da sam največ izveš na spletu in se o tem pogovarjaš s prijatelji in tako nekaj izveš."

Nikolas(19 let): "Veliko informacij pridobimo iz medijev, filmov in serij.. drugače pa je odvisno od staršev, če so do teme bolj odprti, če se pogovarjate o tem doma. Informacije o spolnosti dobimo tudi od kolegov v šoli ali od prijateljev. Mislim, da ni nujno, da bi morali obravnavati spolnost v šoli, sicer s tem ni nobene težave, ampak menim, da bi bilo pravilneje, da bi o spolnosti govorili s starši in da bi starši čutili odgovornost, da otroka izobrazijo o tem, saj je to pomembna tematika za njihovo prihodnost."

Podatki kažejo, da mladostniki stopajo v partnerske odnose vse mlajši ter tudi prej pričenjajo spolno življenje, kar je povezano tudi z večjimi tveganji na področju reproduktivnega zdravja.

Samo v Evropi je že več kot 20 milijonov žensk brez dostopa do varnega, medicinskega splava. Najslabše je za ženske na Poljskem, a tudi v Italiji in na Hrvaškem se položaj žensk slabša.

V Sloveniji število umetno prekinjenih nosečnosti vztrajno pada, pravi prof. dr. Roman Kuhar iz Oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in dodaja: "Je pa seveda res, da imamo to zapisano v naši ustavi in to, da imamo zapisano to pravico v ustavi, na neki način varuje to pravico bolj, kot kakšne druge pravice, ki bi bile zapisane ali pa so zapisane z zakonom. Po drugi strani je pa potrebno podčrtati, če pogledamo, kaj se je s pravico do abortusa in na splošno z reproduktivnimi pravicami zgodilo v Ameriki. Kako hitro, tako rekoč čez noč se ta stvar lahko odpravi.. potem jaz ne bi bil nikoli popolnoma miren, kar se tiče te pravice. Torej, vse pravice so vedno na neki način ogrožene v tem smislu, da nikoli niso zagotovljene za vse večne čase. In potrebno je poudarjati pomen te možnosti.. tukaj imamo seveda vse bolj glasne različne neo konservativne skupine, ki tako ali drugače poskušajo – ne nujno ukiniti – ampak omejiti to pravico. Po drugi strani pa se zdi, kot da tisti, ki zagovarjajo reproduktivne pravice žensk in s tem tudi pravico do abortusa, kot da poudarjajo, da je opraviti abortus nekaj zelo enostavnega in nekaj, kar lahko narediš mimogrede. To seveda absolutno ne drži, tukaj so lahko zelo velike moralne in druge dileme skozi katero gre ženska, ki se za to odloči. Ampak ta pravica, torej možnost te odločitve mora obstajati. Ker zgodovina ponovno kaže, da takrat, ko je to prepovedano, se to preprosto prenese na črni trg, na trg mazaštva. In če kaj, potem so tam še toliko bolj ogrožena življenja in žensk in otrok.«
In da življenja žensk ter otrok ne bi bila ogrožena, je temeljno človekovo pravico načrtovanja družine in varne prekinitve nosečnosti treba ohraniti. Nihče, ki mu je mar za zdravje in življenje žensk, otrok in družin, ne bo omejeval pravice do varne prekinitve neželene nosečnosti.

Nataša Godec, Radio Slovenia International – Radio Si/Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope