Številne šole so veljavnim strokovnim smernicam sledile že prej, številnim pa bo ta sprememba predstavljala večji izziv.

Pri pripravi novih smernic za prehranjevanje mladih so pristojni izhajali tudi iz sprememb življenjskega sloga prehranjevanja v družbi, upoštevajoč splošno prenizko telesno dejavnost mladih, kar zelo vpliva na prehranske navade otrok in mladostnikov ter njihov odnos do zdrave hrane, ki ga lahko ohranijo za vse življenje. Zaradi družbenih sprememb in spremenjenega načina življenja družin narašča število vključenih otrok in mladostnikov v sistem organiziranega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Istočasno narašča število mladih, ki se spopadajo z debelostjo in sladkorno boleznijo, po drugi strani pa je tudi vedno več primerov podhranjenih mladostnikov.

Podjetje Skalina, ki deluje v okviru Zavoda Antona Martina Slomška, že vrsto let skrbi za prehrano dijakov na večih mariborskih srednjih šolah, vključno s sestavo jedilnikov, med drugim na Škofijski gimnaziji, Biotehniški šoli, Srednji zdravstveni in kozmetični šoli, Srednji ekonomski šoli in Gimnaziji, Srednji lesarski šoli in na II. gimnaziji.

Omenjeno podjetje, v sodelovanju z lokalnimi dobavitelji živil, vključno z Biotehniško šolo, katere dijaki pridelujejo svoje sadje in zelenjavo, že vrsto let pripravlja in ponuja tudi brezmesne obroke v skladu s potrebami mladega organizma. Po besedah vodje kuhinje Boštjana Kogelnika je vedno več dijakov, ki želijo tovrstno hrano in kažejo veliko zavedanje pomena zdrave prehrane: ,,Vsaka šola ima svojega vodjo prehrane s katerim potem pregledamo jedilnike in tudi vidimo, kaj je tisto, kar bi dijaki radi in kaj ne. Vsaka šola ima nek svoj pogled, nekaterim šolam to ni toliko pomembno in jim je bolj pomembno, da je otrok zadovoljen, da ni klicev staršev, da se otroci najejo, nekatere šole pa bi želele, da se te smernice čim bolj uveljavljajo. Pri tem smo zelo omejeni - tri evre šestdeset je bruto znesek s strani države in za ta znesek moraš biti čarovnik, da pripraviš tovrstni obrok in da poleg tega še slediš smernicam.''

Kogelnik ob tem poudari, da na drugi strani opažajo veliko pomanjkanje zavedanja pomena zdrave prehrane: ,,Mi imamo jedilnike, ki so sestavljeni iz šest do sedem vrst dnevnih menijev. Zakaj toliko vrst obrokov? Po eni strani gre za razvajenost, kot drugo, pa morate vedeti, da vse prehranske navade izvirajo od doma. To se vidi že ali v predšolskem obdobju ali pa potem v srednji šoli, po kakšnih obrokih otroci najraje posegajo. Žal moram povedati, da več ali manj teh dijakov v zadnjih letih posega po hitri hrani, hrana, ki je tolikokrat ocvrta in procesirana, to je pač mladim najboljše, to bi oni imeli dnevno na meniju, seveda pa to ne gre.''

Kogelnik pove, da njihovo podjetje ni imelo večjih težav pri pripravah na strokovne smernice za uravnoteženo in kakovostno prehranjevanje mladih, saj so že prej uporabljali polnozrnate izdelke in stročnice, in da jim tudi zato nove smernice, ki dajejo večji poudarek tudi na trajnostnem prehranjevanju, pri nabavi, pripravi in ponudbi živil ne bodo predstavljale večjega izziva. Kljub temu težave pričakuje drugje: ,,Trojne težave pričakujem – prvič, finance, tri evre šestdeset je tako malo vzdržno, da za otroka pripravimo obrok, kot drugo, vključevanje teh smernic, otroci te hrane niso navajeni, ker jih večina, vsaj štirideset odstotkov teh otrok, jé preprosto hrano, ki je na hitro pripravljena, kot tretje, kar me najbolj skrbi, pa so odzivi šol oziroma staršev.''

Vodja kuhinje pri Skalini za konec doda, da bo vendarle najbolj odvisno od mladih, koliko hrane, pripravljene v skladu z novimi smernicami, se bo na koncu pojedlo: ,,Če bi mi v stoodstotni meri uporabljali te smernice, bi upoštevanje le-teh privedlo do tega, da bi starši in šole malo bolj ostro odreagirali. Velikokrat se namreč zgodi, da pristane ta hrana v smeteh oziroma bioloških odpadkih. Konec koncev pa mora podjetje, kot je naše, ta odvoz seveda plačati. Se pravi navade in prehrana dijaka ter kot tretje, kvaliteta strokovnosti pri pripravi obroka. Torej če bodo naši zaposleni dovolj strokovni in s srcem kuhali ter da bo hrana tudi dobra, da bo isto kot doma, potem bodo tudi dijaki to raje jedli.''

Po poročanju TV Slovenija je veliko polemik ob pripravi novih smernic sprožilo vprašanje rastlinskih obrokov. Medtem ko je strateški svet za prehrano predlagal možnost izbire, so pediatri temu ostro nasprotovali. Novi jedilniki mešane prehrane zato ne ukinjajo, dopuščajo pa možnost uvedbe vegetarijanskega obroka.

Kljub temu, da se številne šole v Sloveniji ne zavedajo pomena zdrave prehrane in da številne šole na nove smernice za prehranjevanje mladih niso bile ustrezno pripravljene na to, pa se, kot je že dejal naš predhodni sogovornik, veliko mladih glede tega zelo ozaveščenih. Med temi so tudi štirje dijaki mariborske II. gimnazije: sedemnajstletna Polde in Stojan, osemnajstletni Matic - vsi so dijaki 4. letnika, in dijakinja 3. letnika, šestnajstletna Živa.

,,Treniram košarko in se mi zdi, da je prehrana zelo pomembna, ker tudi pomeni, da imaš neko zdravo telo, gre tudi za nek zdrav imidž o sebi.''
,,Prehrana mi je zelo pomembna, zelo pazim na njo zaradi tega ker sem tudi športnik.''
,,Ker sem tudi sam športnik, mi je hrana absolutno pomembna, energijo potrebujemo ne samo za športanje oziroma za telesno aktivnost, absolutno tudi za učenje, za opravljanje šolskih aktivnosti.''
,,Prehrana je za mene kar pomembna, od nje dobim energijo za cel dan, v bistvu sem od jutra do večera v šoli, saj hodim še na konservatorij.''

Naši štirje dijaki se povečini najpogosteje prehranjujejo doma, zlasti to velja za kosilo oz. večerjo.

,,Ponavadi, ko pridem iz šole, imam doma že pripravljeno kosilo, drugače pa tudi v kakšnih restavracijah s kakšno hitro hrano mogoče.''
,,Zajtrk imam večino časa doma, včasih ga tudi ne jem, malico imam v šoli, glede treningov je odvisno, če imam kosilo, večerjo pa imam vedno doma.''
,,Dopoldne absolutno seveda v šoli, morda grem v kakšno pekarno ali pa si mogoče včasih vzamem tudi v šoli kakšno toplo malico, ko pridem iz šole, imamo najpogosteje z družino kosilo, večerje pa imam po potrebi.''
,,V času šole si večinoma kupujem hrano v trgovini ali v pekarni, potem pa me doma čaka večerja.''

In katera hrana je tista, ki jo imajo naši mladostniki najraje in ali si znajo kdaj tudi sami kaj pripraviti?

,,Rad imam jed, ki ima vključeno meso, ponavadi kakšne zrezke, mogoče piščanec, govedo, seveda imam rad tudi priloge, krompir, testenine, kaj takšnega, rad jem tudi sadje in zelenjavo, tako da vse mešano.''
,,Meso, predvsem govedino, zraven tega imam rad še pečen krompir, vedno pa solato.''
,,Sem velik ljubitelj testenin, tudi piščanca, beljakovin kot športnik, vsekakor tudi sladkarij, kar je mogoče neka moja hiba.''
,,Najraje imam dejansko sadje, kar je zelo redko, že od malega sem jedla v bistvu vso sadje, tako da v času zime pojem tudi do deset mandarin na dan.''

Del vzpostavljanja zdravih prehranjevalnih navad je zagotovo tudi sprejemanje odgovornosti zase. Polde, Stojan, Matic in Živa so glede tega zelo realni in iskreni.

,,Sem zadovoljen glede na to koliko jem na mojo postavo. Mogoče bi na trenutke lahko malo bolj zdravo jedel, tudi malo pogosteje. Včasih preskočim kakšen obrok, drugače, ko je sila, si znam tudi sam kaj pripraviti.''
,,Enkrat sem ukinil čokolado oziroma sladkor, jedel sem samo sadje, sem kar zadovoljen s svojo prehrano. Ko so bile počitnice, sem veliko sam pripravljal, zdaj ko je šola, je to težje, saj pozno pridem domov in večinoma mama pripravi nekaj.''
,,Z družino malo kompenziramo med tednom, tisti, ki ima čas ali pa tisti, ki prej pride domov, skuha kosilo, včasih ga pripravimo tudi dan prej. Med vikendom pa si vloge absolutno delimo.''
,,Mogoče zaužijem veliko ogljikovih hidratov na dan, pač pekarne, kruh jem skoraj vsak dan. Mogoče bi lahko malo več beljakovin uživala. Večinoma hodim pozno domov in je hrana ponavadi že pripravljena. Med vikendi pa potem tudi jaz kuham, kakšno nedeljsko kosilo recimo.''

Nove smernice prehranjevanja otrok in mladostnikov dajejo še večji poudarek lokalno pridelani hrani, česar se zavedajo tudi naši štirje dijaki II. gimnazije Maribor.

,,Imamo vrt doma, ekološka hrana se mi zdi zelo uporabna, ker je tudi samooskrba, zato zelo spoštujem ljudi, ki imajo svoj vrt in si sami pridelujejo hrano.''
,,Zelo spoštujem, če si kdo hrano prideluje doma. Mi žal nimamo vrta, ampak pri babici in dedku, ki imata kmetijo in si vse ekološko pridelata, večinoma dobimo od njiju.''
,,Absolutno spoštujem vse, ki si pridelujejo svojo hrano. Sami žal nimamo vrta doma. Imam pa dve babici, vsaka ima svoj vrt, ena celo njivo, tako da za zelenjavo in sadje je v naši hiši absolutno poskrbljeno, z vidika mesa pa vseeno pazimo, kaj kupujemo.''
,,V bistvu vsa hrana, ki jo imamo doma, zlasti, kar se zelenjave tiče, je domače pridelana. Moja babica vzgaja celo svoje sadike, tako da se res ekološko prehranjujemo, predvsem poleti. Pozimi pa pač s tistim, kar dobimo iz trgovine.''

Šola, ki torej omogoča boljše pogoje za zdravo prehranjevanje mladih ter prispeva k izboljšanju prehranjevalnih navad le-teh, zagotovo predstavlja eno ključnih popotnic za zdravo življenje.

Nove smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je izdal in založil Zavod Republike Slovenije za šolstvo, je lani novembra sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Do tega šolskega leta so se uporabljale Smernice za prehranjevanje iz leta 2010.


Daljšemu prispevku v okviru Euranet Plus Gen Z podcasta na to temo, kjer izpostavimo tudi nekaj odzivov mladih v nekaterih drugih evropskih državah članicah, pa lahko prisluhnete v spletnem arhivu 365.

Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope