Podelitev na Ljubljanskem gradu, ki je potekala v četrtek, 15. septembra 2022 v neposrednem radijskem in spletnem prenosu, je pospremila glasbena spremljava violinistke Ane Mezgec, zmagovalno zgodbo Vincenca Gotthardta Pod barvami na sliki pa je interpretiral dramski igralec Matej Puc. Podelitev je režirala Špela Kravogel.
Letos je na razpis Uredništva za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars prispelo 360 zgodb, strokovna žirija, ki so jo sestavljali Primož Vitez, Tina Kozin in Aljaž Krivec, pa je za najboljšo izbrala zgodbo Pod barvami na sliki. V finalni izbor so se uvrstile še zgodbe štirih avtoric Miše Gams, Tadeje Šef, Monike Lavrič in Helene Šuklje, ki so jih v okviru oddaje Literarni nokturno predstavili 1. in 3. programu Radia Slovenija v dneh pred slavnostno podelitvijo nagrade za najboljšo zgodbo.
Vincenc Gotthardt (1964) je doma v Dulah v Ziljski dolini, v občini Šmohor, živi pa v Celovcu. Obiskoval je Slovensko gimnazijo. Od leta 1987-1990 bil urednik tednika koroških Slovencev "Naš tednik". Od leta 1991 dalje je urednik koroškega slovenskega tednika »Nedelja« in urednik mesečnih kulturnih prilog časopisa Nedelja. Nagrajenec pravi, da živi za slovenski jezik, "ki mi je velika srčna zadeva in mi je v veliko veselje v deželi, v kateri postaja vedno bolj tih in ponekod celo izginja". Izdal je dve knjigi, z romanom Na drugem koncu sveta se je uvrstil med finaliste nominirancev za nagrado kresnik leta 2021.
Literarno-glasbeni večer v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu sta povezovala Ambrož Kvartič in Mateja Perpar.
Zgodba o staranju in spominu
Kot je zapisala žirija, je zgodba "Pod barvami na sliki pretresljivo besedilo o staranju in spominu, ki se odvija v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje. Široki plan predstavlja okolica domačije in vasi, ki počasi izginja, s tem pa zgodba poleg izrazito intimnega vpelje še družbeni komentar. Prepletanje obeh ravni pripovedi poteka na naraven način, s čimer zgodba uspešno prikazuje prepletenost protagonista z okoljem oziroma celo usode protagonista z usodo okolja.
Izbrana kratka zgodba je kljub nekaterim močno poudarjenim metaforičnim elementom napisana v enakomernem ritmu, zaznamujeta pa jo tudi estetski jezik in presunljive podobe. Pod barvami na sliki bi z izbiro tematike in odločitvijo, da se jo predstavi tako skozi zasebno kot družbeno prizmo, zlahka zdrsnila v pretirano razlagalnost in neposrednost, a opravka imamo z veščim pisanjem, ki v besedilu poudarja poetično plat, z vidika možnih interpretacij pa nam pušča proste roke.«
Vincenc Gotthardt se je tako pridružil lanskoletnemu dobitniku Arsove lastovke Davorinu Lenku, ki je na jubilejnem natečaju zmagal s kratko zgodbo Violina in žiletke.
Tri izmed zmagovalnih kratkih zgodb iz let 2002, 2016 in 2019 (Deset Sabine Koželj Horvat, Avtobus Mirjam Furlan Lapanja in Dva tisoč petsto besed Manke Kremenšek Križman) pa so, kot je bilo lani napovedano, zaživele tudi kot kratke radijske igre. Javna predstavitev s poslušanjem in pogovorom z ustvarjalci je bila 5. septembra 20022, več informacij smo zapisali tukaj.
