Dokumentarna oddaja Rešeni pred izumrtjem ne le s samo z vsebino, ampak tudi dejstvom, da so pri njej sodelovale različne članice mreže EBU, kaže, kako pomembno je ohranjanje naravnega okolja. Ogroženost narave je svetovni problem, ki se bo prej ali slej dotaknil vsakega Zemljana. Gre za skupno odgovornost, ki zahteva odločen odgovor. Sodelujoče članice EBU so pokazale, kakšen je možen odgovor. V projektu je že drugo leto sodeloval tudi Izobraževalni program TV SLO.
Naravna okolja, živali in rastline v Evropi so namreč v nevarnosti. Pritiski, ki jih povzročamo ljudje, in klimatska kriza postajajo za marsikatero vrsto nevzdržni. Od leta 1970 je v Evropi izginila kar polovica mokrišč. Med vrstami, ki živijo samo v Evropi, jih je kar 28 % ogroženih. Med temi je na primer 23 % dvoživk, 37 % sladkovodnih rib in 33 % kopenskih rastlin. Kopenska in morska okolja si postajajo vse bolj podobna, raznovrstnost živega sveta pa upada.
Dokumentarna oddaja Rešeni pred izumrtjem je nastala z mednarodno produkcijo osmih evropskih nacionalnih televizij. Sodelovali smo scenaristi, režiserji in snemalci iz Irske, Škotske, Španije, Švice, Italije, Nizozemske, Romunije in Slovenije. Odločili smo se, da evropskim gledalcem pokažemo, kako je s trudom, odločnostjo in inovativnostjo krivuljo izginjanja naravnega okolja v Evropi mogoče obrniti navzgor.
V. d. urednika Izobraževalnega programa mag. Katja Stamboldžioski je o sodelovanju z evropskimi televizijami povedala: »Na povabilo kolegov smo se z veseljem odzvali, saj je bil to že naš drugi skupni projekt. Tokrat smo odločili, da bomo pripravili dokumentarni film, ki kljub številnim resničnostnim in dejstvenim oddajam še vedno ohranja priljubljenost med evropskimi gledalci. Ekipa je bila zagnana in ustvarjalna, vsak od kolegov je že na prvi sestanek prinesel čudovite posnetke živali in narave, zato smo bili še toliko bolj prepričani, da je tematika res aktualna. Naravo moramo obvarovati in se zavedati, kako je pomembna. Trenutno se nam zdijo posnetki živali in narave pravzaprav samoumevni, a če ne spremenimo našega odnosa do narave, morda ne bo več tako. Podatki so namreč zaskrbljujoči. «
Posamezniki in organizacije se po vsej Evropi trudijo, da bi popravili slabo stanje in obrnili tok prihodnosti na bolje. V oddaji Rešeni pred izumrtjem bomo pokazali take – srečne zgodbe.
V Sloveniji se je konec novembra rodilo novo upanje za skoraj izumrlo vrsto – risa. Dobesedno. V programu ponovne naselitve te zveri smo lansko pomlad iz romunskih Karpatov priselili risa Goruja. Konec leta pa so kamere, nameščene v gozdu, v objektiv ujele njegovega mladiča. Risinjo Malo. Ponovna naselitev divjih živali je zahtevna in zapletena, zato je rojstvo risa res neverjetna spodbuda za prihodnost te živali pri nas.
Ana Dular Radovan, scenaristka dela oddaje o ponovni naselitvi risa, je povedala: »Risa smo v Sloveniji popolnoma iztrebili v prejšnjem stoletju. Ga v sedemdesetih letih uspešno ponovno naselili. Žal se je izkazalo, da so novo naseljeni risi sorodniki, kar je vrsto ponovno pahnilo na rob izumrtja. Zdaj torej že drugič rešujemo to vrsto. Napori vseh vpletenih, od Zavoda za gozdove RS do Lovske zveze Slovenije, so neverjetni. In spremljanje zgodbe je pravzaprav privilegij, ki si ga lahko deležen le enkrat v življenju.«
Zgodbe s srečnim koncem drugod po Evropi
Na Irskem so pred izumrtjem rešili rjavega škarnika. Ptico so v 19. stoletju popolnoma iztrebili, leta 2007 pa so iz sosednjega Walesa pripeljali 160 mladih živali. Danes jate rjavih škarnikov znova vladajo irskemu nebu.
V Italiji spremljamo profesorja iz Rima, ki skoraj vse življenje raziskuje italijanskega volka – gre za podvrsto evropskega sivega volka. Od leta 1970 je vrsta zavarovana in spet osvaja svoje stare teritorije v osrednji Italiji. Eden od tropov živi celo v neposredni bližini glavnega mesta.
Podobna je zgodba kantabrijskega rjavega medveda. Zver so v Španiji skoraj iztrebili. Zaradi primernih zakonov in programov zaščite pa ti veliki kopenski sesalci spet lomastijo po odročnih vrhovih Kantabrijskega gorovja.
V Švici je kralj visokogorja gams. Podnebne spremembe in posledično višanje gozdne meje sta glavna vzroka za ogroženost tega parkljarja. Švicarji so se lotili tudi zelo drznih podvigov za omilitev podnebne krize – ledenike pokrivajo s termalnimi odejami. Za zdaj gams še ostaja kralj vrhov!
Na Nizozemskem bomo spoznali neverjetno zgodbo bobra v naravnem parku blizu Rotterdama. Glodavec je več kot 150 veljal za izumrlega na Nizozemskem, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa so ga ponovno naselili. Bober je ekosistemski inženir in je naravni park spremenil v čudovito mokrišče.
V Romuniji živi mali plazilec, želva grška kornjača. V naravnem parku Portile de Fier se že več let trudijo, da bi ohranili populacijo – tudi z vzrejo v ujetništvu in izpusti mladih živali v naravo.
Na Škotskem pa so se varovanja narave lotili nekoliko drugače. Odločili so se, da ne bodo zavarovali smo ene vrste, ampak celoten ekosistem. Gre za projekt z imenom Cairngorms Connect, ki bo za prihodnjih 200 let zaščitil kar 60.000 hektarjev gozda in barja.
