Vodstvo RTV Slovenija se je vse od nastopa mandata zavedalo, da javni zavod stoji in obstane na temeljih, ki jih gradi sleherni zaposleni v javnem zavodu. Pričujoči dokument je rezultat dveh let intenzivnega socialnega dialoga, ki se je deloma realiziral z Aneksom številka 14 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda, zaključil pa z realizacijo Kolektivnega dogovora.
Zavedajoč se pomena dela, ki ga opravijo zaposleni, je bil sklenjen dogovor, ki ne ščiti določenega posameznika, pač pa vse zaposlene v zavodu, saj dogovor, v kolikor ga podpiše reprezentativni sindikat, velja za vse zaposlene na RTV Slovenija.
Najpomembnejše točke dogovora so:
- Delavca ni mogoče premestiti ali mu odrediti drugo vrsto dela brez njegovega soglasja, kar bo pripomoglo k večjemu dialogu med delavci in nadrejenimi ter pri premeščanju zagotovilo vzajemno zadovoljstvo. V preteklih dveh letih je bil uporabljen institut internih razpisov, kjer je predpogoj prijava (in soglasje) delavca k novem delovnem mestu.
- Delavca ni mogoče uvrstiti med presežne delavce brez njegovega soglasja, razen če sindikat podpisnik dogovora ne odloči drugače. Ta rešitev onemogoča zlorabo instituta presežnih delavcev oziroma selektivno odpuščanje.
- V primeru odpovedi delavcu iz razloga nesposobnosti sindikat poda mnenje, ki ga mora delodajalec upoštevati pri nadaljnjih postopkih.
- Če delodajalec krši ta določila, delavcu pripada pogodbena kazen od 3 do 5 bruto plač, ki jo lahko uveljavi na sodišču.
- Pred zunanjim kadrovskim razpisom se mora izvesti notranji razpis, saj to omogoča napredovanje in širjenje znanj zaposlenih, ki dlje vztrajajo na določenih delovnih mestih. Če zavod presega sprejet kadrovski načrt, je zavod dolžan izbrati kandidata na notranjem razpisu.
- Kolektivni dogovor jasno določa, da odpravnine in pogodbene kazni iz Aneksa 14 ne veljajo za vodstvene in vodilne delavce, niti ne za pogodbe o zaposlitvi, ki so vezane na mandat
- Dodatno je okrepljena vloga sindikata pri sprejemanju splošnih aktov zavoda. Pri spremembah splošnih aktov, s katerimi se delavci ne strinjajo in bi spremembe pomenile poslabšanje delovnopravnega položaja delavcev, pa ima sindikat pravico preprečiti uveljavitev splošnega akta.
- Kolektivni dogovor določa tudi postopek pomirjanja in mirnega reševanja sporov med vodstvom in sindikati podpisniki tega aneksa, če do spora pride.
Kolektivni dogovor ima v skladu s sodno prakso enako veljavo kot kolektivna pogodba javnega zavoda oziroma jo skupaj z aneksi še nadgrajuje. Z dogovorom se vsem delavcem zagotavlja dodatna jamstva z vidika varovanja njihovega delovnopravnega položaja, ne varuje pa tistih primerov, ko bi bil delavec krivdno odgovoren za kršitve pogodbe o zaposlitvi.
V. d. generalnega direktorja RTV Slovenija podpis Kolektivnega dogovora v teh občutljivih časih ocenjuje za nujnega, saj bodo le tako lahko še naprej zaposleni kakovostno delali in prispevali k zdravim temeljem demokratične družbe. Predmetni dogovor pomembno nadgrajuje pravice, ki jih imajo zaposleni po Kolektivni pogodbi javnega zavoda, kar je nujni predpogoj za neodvisno in avtonomno delovanje RTV Slovenija.
V. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se je odzval še na aktualno dogajanje, ko na RTV Slovenija poteka menjava vodstva. »Upravi želim srečno roko pri upravljanju našega izredno pomembnega javnega zavoda, ki je unikum v slovenskem prostoru. Pri tem se lahko Uprava nasloni na izredno uspešno zaključeno poslovno leto 2022, uspešnejši od začrtanega plana pa smo tudi v prvi polovici leta, kar nam ne bi uspelo brez trdega dela zaposlenih. V veliko čast mi je bilo delati s zaposlenimi in preživeti dve čudoviti leti na čelu RTV Slovenija.«
Ljubljana, 13. 7. 2023
