Šanin Balažek je osemnajstletna romska pevka iz Novega mesta, ki kljub mladosti že vrsto let nastopa na prireditvah dolenjskih Romov, ob Svetovnem dnevu Romov pa se je predstavila tudi občinstvu iz Prekmurja. Navdušila je kot gostja prazničnega koncerta ob 5. rojstnem dnevu Naših poti decembra 2012. Pri snovanju besedil za njene romske pesmi ji pomaga mama Dušica, ki zagnano raziskuje romsko pevsko izročilo z Dolenjskega. Šanin je v zadnjih letih v domači, nizkoproračunski produkciji posnela več zgoščenk. Na njih najdemo tudi pesem, ki jo bo izvedla ob tokratni priložnosti - Vođi mri oziroma Srce moje. V njej romsko dekle opeva romski običaj – nabiranje lipovega cvetja. Vabi svojega fanta, naj se ji pri opravilu pridruži. Govori mu, kako bosta zakurila ogenj v gozdu in se ob ognju poljubljala na lica, saj je njeno srce samo njegovo in njegovo njeno. Prosi ga, naj je nikoli ne zapusti, saj njeno srce bije samo zanj.
Urbana romska glasba
Skladatelj Imer Traja Brizani je dobro poznan slovenski glasbeni javnosti, saj na slovenski glasbeni sceni deluje že dobra tri desetletja. Rojen je bil konec petdesetih let v Prištini v družini prvega romskega jazz trobentača nekdanje Jugoslavije in dirigenta Uke Brizanija, ki je v tistem času ustanavljal zabavno glasbeni orkester pri tamkajšnji osrednji kosovski radijski postaji. Podobno kot njegov oče ostaja tudi Traja Brizani razpet med Romi in Neromi, zavezan predvsem glasbenemu poslanstvu. Po eni strani si glede na romsko poreklo in avtorstvo pesmi v romščini prizadeva izboriti prostor med Romi, po drugi strani pa se vztrajno uveljavlja med jazz glasbeniki na Slovenskem.
Ob raznovrstnih glasbenih izkušnjah na področjih komponiranja, prirejanja ter igranja bas kitare in inštrumentov s tipkami je dokončal tudi študij muzikologije na ljubljanski univerzi. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina. Na romsko glasbeno izročilo se v družbi svojega brata, bobnarja in tolkalca Agima, osredotoča predvsem v etno fuzijskem projektu Amala, katerega album prvenec je izšel že daljnega leta 1997. Do danes je izšlo še dvanajst albumov Amale z zelo širokim naborom vsakokratnih zasedb; na njih sooča Brizani svoje romske korenine z zelo različnimi obzorji glasbene ustvarjalnosti, od klasične sodobne urbane rock in pop etno fuzije do soula ter jazzovske in resne glasbe.
Prekmurska glasbena tradicija
Vlado Kreslin že cela štiri desetletja navdušuje publiko vseh generacij in okusov na prizoriščih med Goričkim in Piranom. Legendarni kantavtor z meglenih prekmurskih ravnic je že od začetka devetdesetih let vodilni ambasador etno glasbe s panonskim predznakom. Po njegovih žilah se razumljivo pretaka tudi romska glasbena kri, ki jo obuja tudi v sodelovanju z romskimi glasbeniki. Pred dobrim mesecem dni se je v katalonski prestolnici priključil posebnemu koncertnemu projektu zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. V Naših poteh ga že dlje postavljamo za zgled neambicioznim ali apatičnim domačim romskim glasbenikom. Vlado Kreslin namreč tukaj in zdaj dokazuje, da se da z uporabo enostavnih glasbenih receptov pisati privlačne skladbe, v katere moraš preliti svoja pristna občutja in jih odigrati na topla akustična glasbila. Z lokalno nostalgijo prepojeno glasbeno prekmursko patino, ki bi jo moral biti zmožen poustvariti tako rekoč vsak romski glasbenik, je prepojil vse svoje velike uspešnice, tudi tiste, ki nam jih bo sam, le ob spremljavi kitare, odigral ta večer.
