Komisija za podelitev priznanj, ki jo sestavljajo Bojan Ramšak, Darja Hlavka Godina, Neli Vozelj Aberšek, Maja Kač, Blaž Svetina, Stanislav Kocutar, Žiga Stanič, Mojca Jerman Čuček, Marjanca Plaznik, Blaž Potokar, Ilinka Todorovski in Jože Škrjanc, je tudi letos izmed prispelih predlogov izbrala tiste posameznike in ekipe, ki so bili v minulem letu zaslužni za najbolj kakovostne programske dosežke, strokovne delovne prispevke oziroma beležijo dolgoletni delovni opus v naši hiši.

Nagrajence in ostale prisotne sta nagovorila predstavnik komisije za podelitev priznanj RTV Slovenija dr. Žiga Stanič in predsednica Uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.

Dr. Žiga Stanič, član komisije, je uvodoma povedal: »RTV Slovenija ni zgolj medijska hiša, temveč javni zavod z dolgoletno tradicijo in odgovornostjo do državljanov. Od sodelavcev si želimo, da bi med vsemi možnimi interpretacijami statusov medijskih in kulturnih hiš v Sloveniji najprej pomislili na to, kaj vse obsega strokovna dejavnost RTV Slovenije. Dolga vrsta sodelavcev je v skoraj 100 letih obstoja naše hiše vložila nepredstavljivo veliko svojih kreativnih moči v oblikovanje naših programskih vsebin.« In tudi današnje prejemnike priznanj prepoznava kot take sodelavce: »Poznavanje vaših dosežkov, skupaj s poznavanjem kolektivne dejavnost in zgodovine RTV Slovenija, krepi zavest vseh zaposlenih o pomembnosti našega dela in nas spodbuja k večji profesionalnosti in predanosti. Prav tako pomaga ohranjati kontinuiteto poslanstva in zagotavlja, da ustanova ostaja zvesta svoji vlogi v družbi.«

Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak je v svojem nagovoru prisotnim med drugim poudarila: »Tudi v preteklem letu je RTV Slovenija dokazala, da je kljub zahtevnim razmeram, zlasti na finančnem področju dokazala, da je srce slovenskega javnega medijskega prostora. Naša moč je v vsebini, ljudje pa so tisti, ki vsak dan zagnano in predano ustvarjate kakovostne programe za vse generacije in ciljne skupine po vsej Sloveniji. Od prvih radijskih valov leta1928 in televizijskega signala iz leta 1958 do današnjih digitalnih platform beležimo zgodovino te države. V letu 2024 smo pokrivali ključne dogodke doma in po svetu. Od ameriških in evropskih volitev, do referenduma o JeK2, vse do olimpijskih iger v Parizu in do evropskega prvenstva v nogometu. Neposredno smo prenašali dogajanja s svetovnih športnih prizorišč, letošnjo pomlad izvedli prenos biatlona in smučarskih skokov iz Planice, pripravili odmevne reportaže in poskrbeli za vrhunske prenose z našimi komentatorji. Pomembna je tudi naša vloga v dobrodelnosti. Od poslovilne tekme Gorana Dragiča, sodelovanja v projektu Botrstvo in sodelovanje z ZPMS na projektu Eno srce, do dobrodelnih oddaj v okviru Tednika, Klica dobrote, Miklavževega večera in drugih Tudi v tem je moč javnega servisa. Znamo stopiti skupaj in pomagati tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo.«

Podelitev priznanj je povezovala Ajda Sokler, z glasbo pa je dogodek popestril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Tadeja Tomšiča. Dogodek je potekal v Studiu 1 Televizije Slovenija.

Priznanja za življenjsko delo so prejeli Zdenka Bakalar, Ivan Lotrič in Mojca Menart

Zdenka Bakalar je v štiridesetih letih dela na RTV Slovenija do upokojitve oktobra lani opravljala številne najzahtevnejše naloge, povezane s poročanjem in komentiranjem predvsem finančnih in gospodarskih tem. Bila je dopisnica, komentatorka, večkratna urednica, ki je svoje poklicno poslanstvo razumela in uresničevala v službi poslušalk in poslušalcev, z namenom tankočutnega in doslednega spremljanja delovanja države in njenih institucij, še zlasti finančnih. Zanjo je veljalo, da je »skrbnica javnih financ in državne blagajne«. Ni minil dan, da ne bi v okviru svojega radijskega dela preverila stanja proračuna. Z državnimi financami je bila na tekočem, kot da bi skrbela za svoje finančno stanje, neredko pa je s svojimi izračuni, skoraj brez napake, prehitela celo finančne ustanove, še preden so te objavile najnovejše uradne podatke.

Zdenka Bakalar pa ni bila le novinarka in komentatorka. Poklicno pot je začela kot dopisnica iz Sarajeva, kjer je doživela in izkusila krutost vojnih grozot in usodo beguncev. Pozneje se je izkazala kot urednica notranjepolitičnega in gospodarskega uredništva, kariero pa nadgradila še kot odgovorna urednica informativnega programa in urednica dopisništva po Sloveniji. Zaradi izjemne vloge pri oblikovanju kakovostnega in verodostojnega informativnega programa, zavezanosti novinarskim vrednotam in osebnega zgleda je Zdenka Bakalar zaslužena prejemnica priznanja za življenjsko delo.

»Vedno sem želela, da svoje delo dobro opravim. To me je vodilo skozi vseh štirideset let. In da po vseh teh letih dobiš takšno priznanje, je to nekaj najlepšega. Strinjam se lahko z navedbo, da so pomembni trdni temelji in dobri uredniki. Moj prvi urednik, ki je postavil trdne temelje, da sem lahko potem dobro delala, je bil Bojan Veselinovič,« je ob zahvali za prejeto priznanje povedala Zdenka Bakalar.

Glas radijskega in nekoč tudi televizijskega napovedovalca Ivana Lotriča je v njegovi poklicni karieri postal sinonim za radijskega govorca in za izgovorjeno besedo v slovenskem jeziku. Na tedanji RTV Ljubljana se je zaposlil leta 1980, njegova mentorica za govor je bila Ajda Kalan, kot govorca sta ga izoblikovala tudi fonetika Marta Kocjan Barle in po njegovih besedah predvsem Ludvik Kaluža.

Also sprach Ivan Lotrič je naslov premisleka, ki se je zapisal Draganu Živadinovu in govori o moči in postavi Lotričevega glasu, v njem beremo: »Vedno se sprašujem, ali je to glas države ali glas zavesti. V vsakem primeru je Lotričev govor vedno glas oblikovane zavesti. Njegov glas tako postane glasba njegovega govora.«

Pred televizijske zaslone nas posede denimo njegova mojstrsko dovršena naracija dokumentarnega filma, ob njegovi pojavitvi v radijskem etru, kjer je do lanske upokojitve bral, glasovno oblikoval predvsem najzahtevnejša besedila in sodeloval pri raznovrstnih projektih, v trenutku prejme pozornost to, kar sporoča. Lepi glasovi so obdarjeni z močjo preglašanja pomena, a Lotričev se je kljub prodornosti in neverjetni prezentnosti vedno spretno, pretanjeno, zvesto in premišljeno oklenil označevalca in ga postavil v ospredje.
S podelitvijo priznanja za življenjsko delo se zahvaljujemo tudi, da svoje znanje še vedno prenaša na nove rodove govorcev in da v Centru za kulturo govora Radia Slovenija zaradi širokega znanja in izkušenj ostaja kot izjemno dragocen sodelavec in marsikomu pomemben vzor.

Poklicna pot Mojce Menart je bila skozi različna delovna mesta posejana z izzivi, odpiranji novih poglavij ter iskanji prav takih poti postavljanja in vzdrževanja profesionalnih standardov ter tudi z vpeljavo premišljenih svežih prijemov in novosti.

Kot glasbena novinarka in urednica za simfonično glasbo je uvedla živo novinarsko komentiranje prenosov koncertov, najpogosteje tako za radio kot za televizijo. Njene oddaje o slovenskih skladateljih in glasbenih skupinah so se redno uvrščale na mednarodna tekmovanja.

Kot članica ekspertne skupine Euroradia je sodelovala v ekipi, ki je dodelala mednarodni format posebnih EBU-dnevov. S kolegi iz tujine je oblikovala skupni evropski klasični glasbeni nočni program – Evropski klasični nokturno in z njim vzpostavila 24-urni program Ars, ki je postal prvi nacionalni avtomatsko predvajani program.

Pozneje je kot prva direktorica TV Slovenija s svojim znanjem, idejami in motivacijo uresničila številne uspešne projekte.

Z majhno ekipo Založbe kakovostnih programov je v obdobju zadnjega poldrugega desetletja povsem prenovila hišno založništvo. Zaslužna je za vzpostavitev prve virtualne knjižnice slovenskih filmov – Filmoteke.

V svoje delo je vložila najboljše moči in znanje ter tako okrepila ugled, pomen in poslanstvo RTV Slovenija v domačem in tujem okolju. Zato je Mojci Menart namenjena nagrada za življenjsko delo.

Mojca Menart je ob prejemu priznanja med drugim povedala: »Danes lahko rečem, da sem hvaležna staršem, da so me že zelo kmalu okužili z umetnostjo (glasbeno, literarno, likovno, filmsko), z novinarstvom, z radovednostjo in željo po izobrazbi; da so mi vcepili samozavest, da znam in zmorem ter, da si lahko dober le v tistem, v kar verjameš in delaš s strastjo. Taborniki so me naučili teamskega dela, solidarnosti in sprejemanja odločitev in odgovornosti. Vse to je zaznamovalo moja več kot štiri desetletja medijskega dela, od prvih radijskih in tv prispevkov in oddaj, prenosov, glasbenih izdaj, velikih in majhnih projektov v tej hiši in izven nje. Kot ženska sem, posebej na vodilnih mestih, dejansko vedno mora biti boljša od moških kolegov, da sem bila zadosti dobra, čeprav slabše plačana, kar po današnji RTV sistemizaciji na srečo ni več možno, pred leti pa je žal bilo, posebej kot 1. radijska ženska odgovorna urednica in 1. ženska TV-direktorica.«

Častna priznanja za delo na RTV Slovenija so prejeli Smilja Baranja, Stanka Kralj in Janja Nakrst

Smilja Baranja velja za eno najprepoznavnejših promotork narodnozabavne glasbe v programih RTV Slovenija. Glasbena pedagoginja se je po zgodnjih radijskih desetletjih na Murskem valu ustalila v javnem zavodu – najprej na Radiu Maribor, nato pri razvedrilnem programu TV Slovenija in nazadnje na Radiu Koper.

Širša javnost jo je spoznala kot predano voditeljico narodnozabavnih oddaj, ki jih je s svojim znanjem in osebnostno širino pogosto tudi uredniško oblikovala. Med gledalkami in gledalci še vedno živijo oddaje, s katerimi je bilo povezano tudi njeno ime: Po domače, Slovenski venček, Vsakdanjik in praznik, Alpski večer in druge …

Kot urednica oddaj na Radiu Koper že vrsto let ureja priljubljeno tedensko narodnozabavno oddajo z naslovom Gremo plesat. Poleg rednih oddaj so za poslušalke in poslušalce posebej zanimivi skrbno pripravljeni studijski in terenski koncerti, ki zaradi sproščenosti in voditeljičinega zabavnega pristopa navdušijo navzoče.

Sicer pa Smilja Baranja vstopa tudi v druge radijske formate pogovornega in glasbenega tipa. V okviru koprskega radia prireja tudi javne dogodke, ki privlačijo številne ljubitelje tovrstne glasbe.

Stanka Kralj, dr. medicine, specialistka družinske medicine, je svojo poklicno pot posvetila delu družinske zdravnice številnih zaposlenih na RTV Slovenija, ki so imeli privilegij, da so ji zaupali vpogled v svoje zdravje.

Svoje delo je opravljala kot poslanstvo za prijatelje, kar potrjujejo njeni pacienti, ki ne bodo pozabili obravnave na najvišji stopnji strokovnosti in sočutja.

Zaradi strokovnosti, sočutja in srčne obravnave vseh, ki so s svojimi težavami in bojaznimi stopali skozi vrata njene ordinacije, je po odhodu v pokoj nastala praznina, ki je ne sistemsko, sploh pa ne človeško – osebnostno najbrž ni mogoče več zapolniti.

Ime Janje Nakrst je bilo vrsto let neločljivo povezano s predanim delom in skrbjo za pravopisno in pravorečno brezhibnost informativnih oddaj ter za vsebinsko zaokroženost, natančnost in učinkovitost novinarskih besedil. Tako je s strokovnostjo in natančnostjo prispevala h kakovosti televizijskega programa RTV Slovenija in dala svoj pečat številnim Dnevnikom, Odmevom in drugim televizijskim informativnim oddajam.

Janja Nakrst je v več kot treh desetletjih dela sooblikovala jezikovno politiko RTV Slovenija in s tem vplivala tudi na razvoj slovenskega zbornega jezika. Opozarjala je na pravila knjižnega jezika in poudarjala, da se gledalke in gledalci s spremljanjem informativnega programa ne seznanjajo le z novicami, ampak tudi s knjižnim oziroma zbornim jezikom.

Pedagoške izkušnje, ki si jih je pridobila kot predavateljica slovenskega jezika in književnosti na Univerzi v Osijeku in nato kot asistentka pri predmetu slovenski jezik in stilistika poročevalstva na Fakulteti za sociologijo, novinarstvo in politične vede, je spretno uporabljala pri prenašanju na sodelavce znotraj našega zavoda.

Njeni lektorski posegi so bili natančni, nikoli šablonski in vedno utemeljeni z vrsto besedila, okoliščinami in namenom. Delo Janje Nakrst je kljub pomembnemu vplivu na končno podobo oddaj javnosti ostalo skrito. S častnim priznanjem za delo na RTV Slovenija ji izrekamo zahvalo za kultiviranje novinarskega jezika in razvoj knjižnega jezika.

Priznanja RTV Slovenija za izjemne dosežke v daljšem delovnem obdobju so prejeli:

Večletni interdisciplinarni projekt B-AIR je bil doslej največji mednarodni umetniško-raziskovalni projekt, za katerega je dala pobudo RTV Slovenija in ga vodila. Koncept raziskave zvočne umetnosti za dojenčke, malčke in ranljive skupine je financiral evropski kulturni sklad kot preplet tehnološke inovativnosti in humanistične tenkočutnosti, znanosti in umetnosti ter radia, sile, ki združuje. Gregor Pirš in Saška Rakef Perko sta bila gonilna sila projekta, v katerega je bilo vključenih devet partnerskih organizacij iz sedmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija. V tesnem sodelovanju uveljavljenih domačih in tujih umetnikov ter uglednih mednarodnih strokovnjakov so nastale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. Umetniška dela, ki so jih v medijski okvir postavili sodelavci vseh treh radijskih programov in radijske produkcije, so bila nagrajena in nominirana za pomembne evropske in svetovne nagrade. Projekt je v okviru intenzivne in raznovrstne agende povezal več sodelavcev RTV Slovenija.

Novinarka, voditeljica in urednica oddaj Nataša Benčič sodi med najbolj prepoznavne glasove Radia Koper. Poslušalce vedno očara z virtuoznostjo temeljite in okretne, prodorne in hitre, pa vendar vedno diskretne in spoštljive izpraševalke. Njen izjemno bogat in raznovrsten opus na radiu in televiziji zajema skoraj štiri desetletja. Med stotinami krajših in daljših intervjujev, ki jih je posnela ali izvedla v živo, poudarjamo cikel intervjujev z naslovom »Midva«, v katerih enkrat mesečno gosti znane ali neobičajne pare in jih v maju, ob rojstnem dnevu Radia Koper, poveže v javno radijsko oddajo. Kar 16 let zapored je bila Nataša Benčič tudi gonilna sila velikega vsakoletnega medijskega projekta Osebnost Primorske, v okviru katerega je enkrat mesečno pripravljala pogovore z osebnostmi Primorske posameznih mesecev, 10 let pa je tudi kot avtorica scenarija in voditeljica sklenila projekt z veliko javno prireditvijo za občinstvo v dvorani, neposredni radijski prenos in televizijski posnetek.

Mojca Delač je tisti radijski glas, ki ob četrtkih zjutraj prebuja poslušalke in poslušalce Prvega in o čudežu človeških možganov ve več kot kateri koli laik, saj je o njih v preteklem desetletju v petsto oddajah Možgani na dlani izprašala več sto strokovnjakov. Med njene avtorske presežke se uvršča tudi oddaja Samoumiritev, ki jo je med pandemijo kovida-19 pripravljala s priznanim psihiatrom in psihoterapevtom dr. Borutom Škodlarjem z ljubljanske Psihiatrične klinike. Priljubljenost nasvetov z vajami za samoumiritev se je potrdila ob knjižni izdaji, ki je doživela več ponatisov. Mojca Delač je iz povprečja izstopila tudi s sodelovanjem v projektu B-AIR, Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine. V okviru tega projekta je leta 2023 nastal večkrat nagrajeni radijski dokumentarec Potovanje na robu noči, ki zgodbo o nevidnem svetu slepih pripoveduje skozi zgodbo o dr. Evgenu Bavčarju in njegovem štiridesetletnem ritualu snemanja petja slavčka v majski noči. Mojca Delač je popolna radijka, z občutkom za naš čas in človeka v njem.

Aleš Koman že več kot 40 let pomembno prispeva k razvoju zvokovne tehnike v Sloveniji in tujini. Svojo pot je začel v studiu Akademik, nato deloval na RTV Slovenija in pridobil naziv Master of Arts na priznani londonski univerzi.

Njegova kariera zajema sodelovanje z vrhunskimi umetniki in orkestri, od klasične glasbe do popularnih zasedb. Prispeval je k uspehu številnih prestižnih dogodkov, vključno z olimpijskimi igrami in svetovnimi prvenstvi, na katerih je vodil skupino za produkcijsko kontrolo kakovosti zvoka. Njegovo delo odlikujejo izjemne organizacijske sposobnosti in prilagodljivost v večkulturnih okoljih.

Poleg tega je aktiven v izobraževanju, saj predava na univerzah, seminarjih in kongresih ter prenaša znanje na mlade strokovnjake. Za svoje dosežke je prejel več mednarodnih nagrad. S predanostjo, strokovnostjo in strastjo do zvoka postavlja visoke standarde v industriji, ki bodo trajno vplivali na prihodnje generacije.

Polina Avfukova, Simona Blatnik, Aida Ljubijankić, Andrejka Šipek in Irena Špan z Oddelka za podnaslavljanje za gluhe in naglušne v okviru Multimedijskega centra zavzeto skrbijo, da so številne oddaje RTV Slovenija dostopne tudi občinstvu z okvaro sluha. Z jezikovno urejenimi in preglednimi podnapisi opremijo letno več kot 14.000 oddaj, pri čemer se nenehno zavzemajo za vzdrževanje visoke stopnje jezikovne in pregledne kakovosti podnapisov, kar omogoča lažje vključevanje ter izobraževanje vseh gledalcev. V iskanju kakovosti podnaslavljanja znajo prisluhniti in vključevati tako možnosti, ki jih omogoča tehnološki razvoj, kot edinstveno vrednost človeškega vložka, s spojem obojega pa dosegajo najvišjo profesionalno raven, čemur z rednimi pohvalami pritrjujejo tudi uporabniki. Nagrajenke pri svojem delu čutijo odgovornost do uporabnikov in samega jezika, zaradi česar se nikoli ne zadovoljijo z že doseženim, ampak nenehno iščejo možnosti, kako gledalcem z okvaro sluha omogočiti še bolj izpopolnjeno izkušnjo in kakovostno spremljanje programov, s tem pa prispevajo k uresničevanju pomembnega dela poslanstva javne radiotelevizije.

Jeseni leta 2016 je na vse tri medijske platforme RTV Slovenija zavela posebna svežina. Z rimskega dopisništva jo je bralcem, gledalcem in poslušalcem javnega servisa nato še osem let iz Rima, Vatikana in ltalije pošiljal Janko Petrovec. V dveh dopisniških mandatih je s predanostjo javnemu servisu, neustavljivo delovno vnemo, raziskovalno močjo, radovednostjo, eruditivnim poznavanjem in prepoznavnim slogom javnosti slikal celovito podobo Italije.

Slikovit portret desetletje pestrega pontifikata papeža Frančiška, pretresljivost rušilnih potresov, groza po terorističnem napadu v Nici in odmeven dokumentarno-reportažni profil Malte, za katerega si je prislužil mednarodno cehovsko priznanje, so obveljali za izstopajoč novinarski zapis trenutkov. Jankova ltalija je bila tudi ltalija, na katero je v Evropi padlo morda najtežje breme pandemije.

Z mojstrstvom reportažnih pristopov in ubesedenja novinarskih vsebin ter izjemnim občutkom za radijsko, televizijsko in zapisano pripoved je izstopal.

Janka Petrovca danes zasluženo nagrajujemo za nadpovprečne delovne dosežke oz. prispevke v daljšem časovnem obdobju.

Bekim Rama je tisti člen v verigi TV produkcije, ob pomoči katerega so vsi členi močnejši. Uživanje v delu je lastnost najboljših in tu je Bekim zgled vsem. Otroški program omogoča televiziji prihodnost in prav to je Bekim za otroški program. Je rekviziter, kar se marsikomu ne zdi res pomemben člen, a ko z nasmehom materializira to, kar scenograf oblikuje na papirju, nam vsem pokaže, kako pomemben je njegov poklic. Kot rekviziter pri oddajah otroškega programa mora pokazati veliko nežnosti in občutka, da v prostoru komponira predmete, ki jih kamere pokažejo v sliki. Ribič Pepe, Zofka, Krompir in Male sive celice so, kar zadeva rekvizite, najzahtevnejše oddaje. Podobno velja za Kaj dogaja in tu Bekim zacveti. Fundus marsikdaj ne zadovolji nenavadnih zahtev režiserjev ali scenografov in takrat Bekim rekvizit naredi. Z nasmehom, z užitkom. Organiziran, pozoren na podrobnosti in prilagodljiv, to vse pa omogoča, da so v scenografskem smislu izvedljive tudi najzahtevnejše oddaje. Bekim Rama je nepogrešljiv člen naše hiše.

Priznanja RTV Slovenija za preteklo leto so prejeli:

• Manica Janežič Ambrožič, novinarka, voditeljica in urednica Informativnega programa TV Slovenija za številne najodmevnejše projekte Televizije Slovenija. Sklepno soočenje pred evropskimi volitvami je bil prvi tovrstni projekt sodelovanja med vsemi tremi platformami – radiem, televizijo in spletom;
• ekipa radijske produkcije Aljaž Jelen, Luka Malovrh, Jaka Šuligoj, Blaž Kumše, Mitja Groznik, Lovro Štanta in Rok Kokošinek za projekt olimpijskih iger 2024 v Parizu;
• ekipa dokumentarnega filma Dolina smrti – skupaj do konca, avtorica Irena Bedrač, snemalec Danilo Plazovnik, montažer realizator Igor Purnat in tonski mojster Igor Červek;
• ekipa Športnega programa TV Slovenija za vse velike športne projekte minulega leta;
• ekipa oddaje Tarča, ki jo sestavljajo Erika Žnidaršič, Boštjan Kogovšek, Ana Bajuk, Žan Dolajš, Klemen Košak, Mateja Cankar, Vanja Gligorović in Anja Šter za številne oddaje, ki so sprožile premike v družbi in politiki;
• ekipa Vala 202, 2. programa Radia Slovenija: Anja Hlača Ferjančič, Nina Smole, Mojca Breskvar, Dare Rupar, Tomaž Langerholz, Aleš Smrekar, Uroš Volk, Igor Tominec, Rok Kužel, Marko Pangerc, Luka Perič, Marko Polak, Aljaž Golčer, Maj Valerij, Matic Božič, Boštjan Reberšak in producentka Jerneja Jevševar za projekt olimpijskih iger 2024 v Parizu;
• Urška Henigman in Neža Prah Seničar za multimedijski projekt PRVIČ;
• Katarina Klep Černejšek, ki je v letu 2024 pripravila številne izstopajoče novinarske vsebine s področja zdravstvene in socialne problematike.
• Brigita Koporec in Andrej Pečko;
• Jaka Krivec; za režijo največjih zimskih športnih prenosov TV Slovenija
• Alma Kužel za koncert Srce šansona v sklopu koncertnega cikla Ars in Drama;
• Petra Marc, dolgoletna izstopajoča novinarka zunanjepolitičnega uredništva Informativnega programa Televizije Slovenija;
• Jerce Oblak, grafična oblikovalka, za odličnost realizacije grafične podobe za glasbeno suito Živalski karneval skladatelja Camilla Saint-Saënsa;
• Oddaja Ah, ta leta! TV Slovenija;
• Alja Zore, novinarka raziskovalka Prvega programa Radia Slovenija.