Priljubljena akcija, ki povezuje poslušalce, gledalce in bralce na obeh straneh meje, je zadnji dve leti nekoliko drugačna. Ker so tudi časi drugačni. Mesečna glasovanja so nadomestili z letnim izborom osebnosti, ki so na najrazličnejših področjih ustvarili prepoznavne presežke.

»Kljub temu, da živimo v nenavadnem zgodovinskem obdobju, ali morda prav zaradi tega, verjamemo v potrebo po vzpodbujanju, ohranjanju in nagrajevanju solidarnosti, poguma, delavnosti, ustvarjalnosti. Menimo, da te lastnosti odlikujejo »naše osebnosti« in da so njihovi dosežki v zadnjem letu lahko vir navdiha za Primorke in Primorce,« je povedala vodja projekta Barbara Kampos De Stefani.

Sklepna prireditev bo tudi letos v obliki posebne oddaje, ki bo potekala 13. januarja 2021 iz prenovljenega radijskega studia Hendrix. Osebnosti Primorske bodo podelili zlato jabolko, delo akademskega kiparja Boštjana Drinovca. Prenos sklepne prireditve bo v živo na Radiu Koper, Radiu Trst A, spletu in Facebook straneh vseh sodelujočih medijev. Posnetek bo na TV Koper/Capodistria isti večer ob 22.30. Voditelja letošnje prireditve bosta Mairim Cheber (Radio Trst A) in Iztok Novak Easy (Radio Koper), za glasbene vložke pa bosta poskrbela Tinkara Kovač in pianist Davor Klarič.

Letošnji nominiranci za Osebnost Primorske

MOJCA MILONE: zaščitnica Trnovskega gozda je prepričana, da gozd pripada vsem!

Mojca Milone je skupaj s skupino domačinov s Trnovsko-Banjške planote opozorila na neprimeren način gospodarjenja v Trnovskem gozdu. Težko so gledali velika posekana območja in neurejena sečišča. Združili so se v civilno iniciativo Ljubitelji narave in gozda Trnovske planote. Začeli so s spletno peticijo in kratkimi filmi, odgovore so iskali, vse dokler niso s pristojnimi sedli za mizo in sprejeli dogovore v prid gozdu in njegovim uporabnikom. Mojca Milone in somišljeniki si namreč želijo okrepiti socialne funkcije v Trnovskem gozdu, z oblikovanjem učnih in turističnih poti ter muzejem gozdarstva na Lokvah. Gozd pripada vsem, je prepričana Milonejeva, ki tudi svoje učence na Osnovni šoli Solkan opominja, da je potrebno zanj dobro skrbeti.

MARIO FAFANGEL: prvi epidemiolog z izostrenim čutom za resnične potrebe, pričakovanja in stiske ljudi

Mario Fafangel je prvi epidemiolog v državi in pogosto edini med strokovnjaki, ki s svojo odprto, jasno, pošteno in dosledno besedo vzbudi zaupanje med državljani. V zahtevnem, tesnobnem, žalostnem 2021 ni pokazal le velike mere načelnosti, zaradi katere je dvakrat izstopil iz vladne svetovalne skupine za covid-19, temveč tudi človečnost ter izostren čut za resnične potrebe, pričakovanja in stiske soljudi. Kalil se je tudi v misiji Zdravniki brez meja v tretjem svetu. Mario Fafangel s svojim zasebnim in poklicnim življenjem objema Primorsko: po družini je Izolan, živi v zamejstvu – v Miljah, delal je v Novi Gorici. To primorsko žlahtnost, toplino in eleganco je uspel prenesti tudi v slovenski nacionalni prostor.

PRIMOŽ KREČIČ: koprski župnik, ki je z neutrudno ekipo zanesenjakov uresničil sanje o umestitvi novih orgel v koprski stolnici

Primož Krečič je kot izjemna in karizmatična osebnost s svojo vizijo, povezovalnostjo, vztrajnostjo in s svojo neutrudno ekipo uresničil sanje vseh, ki so si želeli in prizadevali za pridobitev edinstvenega instrumenta, orgel znamenite züriške dvorane Tonhalle. Ni se ustrašil tveganja, nepredstavljivih stroškov, niti nasprotujočih si mnenj. Okrog sebe je zbral somišljenike, sodelavce in vse, ki so lahko kakorkoli prispevali k uresničitvi cilja. Danes na izjemno estetsko in slogovno prefinjeno obnovljenem koru stoji veličastna kraljica instrumentov – pridobitev ne le za Koper, temveč tudi za širšo slovensko in tujo kulturno javnost.

CVETKA KERNEL: ravnateljica Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna je na široko odprla vrata mladoletnim migrantom brez spremstva

Cvetka Kernel je dolgoletna ravnateljica Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, ki je s številnimi uspehi svojih dijakov na evropskih tekmovanjih in mednarodnimi izmenjavami postala prepoznavna doma in v Evropi. K temu je prispevala tudi njena odločitev, da šola v svoj dijaški dom gostoljubno sprejme mladoletne migrante brez spremstva. Projekt, ki ga je šola začela pilotno izvajati že pred nekaj leti, je postal primer dobre prakse in pozitiven zgled vključevanja migrantov v družbo, njihove učinkovitejše in hitrejše integracije ter socializacije. Lani je v šoli, v sklopu evropskega projekta, v katerem je postojnska občina eden od partnerjev, zaživela tudi informacijska točka za priseljence. Ta jim pomaga s praktičnimi informacijami o vključevanju v novo okolje.

ALEXANDER GADJIEV: goriški pianist, o katerem glasbeni svet govori v presežkih

26-letni pianist Alexander Gadjiev, prvi slovenski BBC-jev umetnik nove generacije za obdobje 2019 - 2021, je eden redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v presežkih. Letos je kot zmagovalec prepričal žirijo mednarodnega klavirskega tekmovanja v Sydneyju v Avstraliji, nazadnje pa je oktobra svojo izjemnost potrdil s prejetjem druge nagrade na prestižnem Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi, na tekmovanju, ki sodi med najzahtevnejša na svetu in je v svetu športnikov primerljivo z olimpijskimi igrami. Na tekmovanjih zastopa tako Slovenijo kot Italijo, kajti, kot večkrat rad izpostavi, predstavlja Goriško kot prostor, kjer se pretakajo različne kulture.

LARA KOMAR: igralka in botra prve čezmejne Parade ponosa poudarja, da so pravice istospolno usmerjenih pravice vseh nas

Tržaška igralka Lara Komar se po dolgoletnem nastopanju na slovenskih in italijanskih gledaliških odrih odlično znajde tudi v televizijskem svetu. Po uspešni nadaljevanki na slovenski televizij, zdaj nastopa na prvem italijanskem programu RAI. Razpeta med dvema jezikoma in dvema kulturama, s katerima odrašča od malih nog, je Lara Komar občutljiva tudi do pravic manjšin. To je nazadnje potrdila poleti, ko je na vabilo organizatorjev postala botra prve čezmejne Parade ponosa. V pisani množici, ki je povezala Gorico in Novo Gorico, je javnost opozarjala, da so pravice istospolno usmerjenih oziroma skupnosti LGBTQIA+ pravice vseh nas.

IGOR MILJAVEC: borec za pravice slepih in slabovidnih, odpravlja vse mogoče ovire, tako v mestih kot na podeželju

Mesto predsednika Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica je Igor Miljavec prevzel pred dvajsetimi leti in od takrat društvo nenehno raste, se razvija in širi svoje delovanje. Zagotavlja strokovno in drugo pomoč tako slepim in slabovidnim kot tudi ostalim ranljivim skupinam. Prepoznavni znak društva so programi rehabilitacije za ljudi z okvaro vida in njihove svojce v domačem okolju. Za člane pripravlja odmevne dobrodelne in športno-rekreativne akcije. Vključujejo se v številne projekte na državni in lokalni ravni, še posebej velja izpostaviti spodbujanje podjetništva in poklicnega izobraževanja za ranljive skupine. Vseskozi pa v društvu namenjajo veliko pozornost odpravljanju grajenih ovir ter dostopanju do informacij in storitev v mestnem in podeželskem okolju. Vse to s svojo energijo in z neomajno vztrajnostjo povezuje predsednik Igor Miljavec.

ANDREJA GULIČ IN MATEJ MAVER: učiteljica in športni pedagog sta skupaj s šolarji prehodila dolgo pot in »objela svet s koraki«

Na pobudo tedanje ravnateljice Osnovne šole Srečka Kosovela Bojane Škabar, sta učiteljica Andreja Gulič in športni pedagog Matej Maver prehodila prav posebno pot okoli sveta. Nanjo so se šolarji odpravili 25. januarja in si v sklopu projekta Objemimo svet s koraki zadali, da bodo v mesecu in pol, ob pomoči staršev in starih staršev ter učiteljev, prehodili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg sveta. Do zamisli so na šoli prišli spontano, ob razmišljanju, da se otroci v času pouka na daljavo premalo gibljejo. Osvojene razdalje so skrbno beležili na šolski spletni strani. Rezultati so presegli vsa pričakovanja, zato so svet simbolično s koraki objeli še enkrat, v drugo še okoli Arktike in Antarktike in prehodili še 40.007 kilometrov.

GORAZD BAJC IN BORUT KLABJAN: avtorja znanstvene monografije o Narodnem domu, ki zapolni vrzeli v razumevanju občutljivega prostora

Gorazd Bajc in Borut Klabjan, doktorja zgodovine, izredna profesorja, sta avtorja znanstvene monografije Ogenj, ki je zajel Evropo. Knjiga, ki je izšla ob stoletnici požiga Narodnega doma ni usmerjena le v zgodovino te mogočne in pomembne slovenske zgradbe v osrčju Trsta, marveč gre za raziskavo, ki prepleta politične okoliščine, družbenopolitični razvoj in gospodarske posledice, pa tudi diplomatske boje. Pokaže nam, kako je Narodni dom postal nacionalni mit in hkrati »kraj pozabe«, ki je moral izginiti z mestnega obzorja. Dragocenost knjige so tudi nove arhivske raziskave in ugotovitve, pa tudi dejstvo, da odpira več nepojasnjenih vprašanj, pomembnih za razumevanje tega prostora.

MATTEO PARENZAN: najmlajši zastavonoša na paraolimpijskih igrah v Tokiu je zastavo s ponosom vihtel tudi za zamejski šport

Krasov namiznoteniški igralec in italijanski reprezentant Matteo Parenzan je bil septembra 2021 zastavonoša italijanske odprave na zaprtju paraolimpijskih iger v Tokiu. Priložnost se mu je ponudila pri samo osemnajstih letih, v tej vlogi je bil najmlajši. To ni bila le čast za Krasovega igralca, priznanje je veliko pomenilo tudi za samo društvo in celoten zamejski šport. Parenzanu se žal ni uresničila velika želja, da bi se uvrstil v drugi del tekmovanj, a je bil zanj že nastop na tako prestižnem tekmovanju, kot so paraolimpijske igre, izredna izkušnja, ki se mu je za vedno usidrala v spomin in srce.

Kdo bo nasledil zdravnico Nevenko Mlinar?

Osebnost Primorske za preteklo leto je postala Nevenka Mlinar, zdravnica – prva, ki je dvignila glas proti nadaljnjemu obremenjevanju okolja in ogrožanju zdravja v srednji Soški dolini. Bila je prvopodpisana pod zahtevo slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov ter zdravniške zbornice proti nadaljnjemu obremenjevanju okolja in ogrožanju zdravja v srednji Soški dolini. Njenemu pozivu se je v pismu javnosti pridružilo več kot 300 zdravnikov.