Pod okriljem Unesca se danes začenja 18. mednarodni teden zvoka, ki z bogatim programom predavanj, delavnic in v zvoku utemeljenih umetnosti, reflektor pozornosti obrača k zvoku in pomenu kvalitetnega zvočnega okolja. S tem pa razpira številna za posameznika in skupnost ključna vprašanja: od ekologije do javnega zdravja, od urbanističnega načrtovanja do dinamike družbenih in političnih odnosov.

Vprašanje zvoka in ranljivosti, ki jih občutljivost za poslušanje razpira v odnosu do (urbanih) prostorov, okolja, posameznika in skupnosti, pa je tudi vodilna tema 9. mednarodnega simpozija Zimska šola (9th WinterSchool), ki med 18. in 22. januarjem poteka v Grenoblu v Franciji in na Volosu v Grčiji, možno pa ga bo spremljati tudi na spletu. Simpozij organizira mednarodni center za raziskavo zvočnih prostorov in urbanega okolja CRESSON, ki deluje pod okriljem Grenoble National School of Architecture, v sodelovanju z Univerzo v Tesaliji na Volosu (Grčija) in je hkrati tudi prvi dogodek multidisciplinarnega projekta B-AIR, ki ga z osmimi mednarodnimi partnerji soustvarja Radio Slovenija.

Lahkotnost in neposrednost prejemanja preštevilnih informacij in pričakovana hitra odzivnost sta dandanes postala pravilo, zato se zdi vse težje, da si posameznik vzame čas. Čas zase, čas za razmišljanje, predvsem pa čas za poslušanje (sebe, drugih, zvokov, okolice). Življenjski stili in načini razmišljanja utemeljeni v hitrosti se zdijo predpogoj za uspeh, vzporedno pa se vse bolj postavljajo vprašanja socialne, okoljske in prostorske ranljivosti. Poslušanje okolja, gesta, ki se na prvi pogled morda zdi preprosta in nepomembna, lahko tako postane močno orodje in ena možnih vstopnih točk za premislek vidikov bivanja posameznika in skupnosti, ki jih vizualni način zaznave težje zajame ali celo spregleda.

»Zvok je izmikajoč. Krhek. Manj oprijemljiv kot vizualno. Zaznavanje plasti zvočnosti sveta, ki nas obdaja, zato zahteva čas in določeno stopnjo občutljivosti. Prav vprašanje časa in občutljivosti za zvok lahko ponudita razmislek o novih formah in načinih bivanja v svetu,« je povedal soorganizator simpozija prof. dr. Nicolas Rémy z oddelka za arhitekturo Univerze v Tesaliji na Volosu (Grčija).

Simpozij, na katerem bo moč prisluhniti več kot 30 strokovnjakom iz 13-ih držav Evrope, Malezije in Brazilije, je zasnovan kot preplet teoretičnih intervencij in umetniških eksperimentov. Kot je povedal predstavnik organizatorja, direktor centra CRESSON, prof. dr. Nicolas Tixier, so okrogle mize in seminarji 9. Zimske šole priložnost za preučevanje zvoka kot načina postavljanja vprašanj in preizpraševanja o temah, ki so čedalje bolj pomembne, a so zaradi trendov in načina sodobnega življenja vedno bolj odrinjene na stran. Dogodek je priložnost srečanja s študenti in strokovnjaki iz vseh disciplin in vseh držav, ki so navdušeni nad zvokom, da bi se pogovorili, učili, pa tudi ustvarjali in eksperimentirali. Zvok je namreč medij, ki je zelo povezan s časom, hkrati pa je z njegovo pomočjo mogoče pretehtati vprašanja, ki so pogosto obravnavana kot obrobna, ker se zdijo preveč očitna, preveč specifična ali pa presplošna.

»Zato bi lahko zvok uporabili kot vzvod za razmislek, spraševanje ali preoblikovanje vprašanj, ki si jih zastavljamo. Zanimivo bo spremljati strokovnjake do kakšnih spoznanj bodo v okviru srečanja prišli,« je dodal Nicolas Rémy in nadaljeval: »Mednarodno srečanje bo priložnost izmenjave znanj, orodij in metod med sodelujočimi, pa tudi izmenjave razmišljanj in produkcije kot rezultat izvedenih delavnic.«

Konferenco je mogoče spremljati prek Youtube spletne strani. Uradni jeziki srečanja so angleščina, francoščina in grščina. Večina predavanj je na voljo v neposrednem prenosu brez registracije, udeležba na delavnicah pa je pogojena z registracijo in ima omejeno število sodelujočih. Več informacij se nahaja na tej povezavi.

Programske vsebine Radia Slovenija v projektu B-AIR

Saška Rakef Perko, vodja projekta B-Air iz Radia Slovenija, je izpostavila pomen in potencial povezav med znanstvenim razmislekom o zvoku in umetniško ter radijsko ustvarjalnostjo, ki želi ta razmislek upoštevati. »Spodbujati želimo produkcijo umetniških del utemeljenih v zvoku. Vzpostaviti želimo produkcijski model, ki bo omogočal čas in prostor za dialog, sodelovanje, izmenjavo znanj, kvalitativno evalvacijo programa. In nenazadnje: prostor inspiracije, kjer znanstveno raziskovanje postane del umetniškega ateljeja, umetniško ustvarjanje pa del znanstvenega laboratorija. Predstavlja pa ju kompleksna in poglobljena novinarska produkcija.« Produkcija bo nastajala počasi, v naslednjih treh letih, v februarju in marcu letos pa bodo v okviru projekta pripravili naslednje oddaje in projekte.

V okviru redne tedenske poljudnoznanstvene jutranje oddaje Možgani na dlani, ki jo ureja Mojca Delač, bodo februarske oddaje posvečene temam povezanim z zvokom. V oddaji bodo iskali odgovore na vprašanja kako se zaznavanje zvoka in glasbe razvija? Kako vpliva nanj kultura? Kje vse je zaznavanje zvoka vključeno, pa na to niti ne pomislimo? Kako nas lahko ušesa pretentajo? Zato se bodo v seriji oddaj najprej lotili zaznavanja zvoka in različnih vpogledov v delovanje naših možganov, ki nam jih le-to odpira.

V okviru cikla oddaj Zvok/beseda/tišina, ki jo ureja prim. dr. Igor M. Ravnik, se bodo v sodelovanju z eminentnimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki posvečali obravnavi različnih tem povezanih z zvokom, ob svetovnem dnevu epilepsije npr. s temo Mozartova glasba in epilepsija, temi od glasbene pedagogike k animaciji in glasbeni terapiji in drugim. Pripravili bodo tudi poseben cikel oddaj, ki bodo nastale na podlagi vsebin simpozija 9. Zimske šole. Izvedli bodo tudi sklop predavanj o glasbi kot jeziku, vplivu glasbe na razvoj možganov, glasbe kot pospeševalca celostnega razvoja pri predšolskih otrocih, ter sklop predavanj o pomenu glasbe in razvoju v predšolskem obdobju. Vse obravnavane teme bodo predstavljene v različnih radijskih oddajah.

»S projektom B-AIR želimo prispevati k razmisleku o pomenu slušno-emotivnega kanala v razvoju človeka, posebno pozornost pa pri tem namenjamo razvoju zvočnih umetniških del za najmlajše (dojenčke in malčke) ter ranljive skupine« je še povedala Rakefova.

Gregor Pirš, urednik uredništva za resno glasbo na 3. programu Radia Slovenija, programu ARS, pa je izpostavil pomen radia (kot izključno slušnega medija) v sodobnem času in potencial radia kot umetniškega dela: »Ustvarjalci B-AIR mreže v sodelovanju z največjim slovenskim znanstvenim inštitutom Jožef Stefan bodo v okviru projekta namreč razvijali tudi spletno platformo AIR, ki naj združi plemena zvočnih umetnikov, ustvari prostor za njihovo sodelovanje in izumi tehnološke mehanizme, ki bodo njihova zvočenja osvobodili časovnih omejitev in jih prepletli v satovje “večne zvočne skulpture”.«