Kako človek procesira tako kompleksen dražljaj kot je glasba? Kaj se dogaja v možganih in kaj lahko spoznamo o njihovem delovanju v povezavi z glasbo z nevroznanstvenimi metodami? Kako je mogoče nevropsihološko in medicinsko znanje izkoristiti v prid bolnikom? Ob projektu B-AIR so se srečali primarij Igor M. Ravnik, dr. med. in profesor dr. Uroš Kovačič, dr. med (predsedujoča) in člani uredniškega odbora Ana Kuder (GUBE), Manca Kok (GUBE), mag. Saša Rakef Perko, RTV SLO, mag. Mojca Delač, RTV SLO. Pripravili so zanimiv simpozij, ki naj bi podal nekaj odgovorov na ta in številna druga vprašanja.

Primarij Igor M. Ravnik, dr. med., je v uvodu v simpozij zapisal: »Glasba ima moč, da prebudi in usmerja naša čustva. Razumeti, kako možgani dojemajo glasbo in kako ta vpliva na naše umsko delovanje, na zaznave in čustva, je tema, ki v zadnjih desetletjih zbuja veliko pozornosti na področju nevroznanosti. Doslej zbrani rezultati raziskovanja prepričljivo kažejo, da imajo lahko intervencije s pomočjo glasbe pozitivne učinke pri zdravljenju različnih bolezenskih stanj, kot so demenca, Parkinsonova bolezen ali motnje, povezane z jemanjem določenih substanc, pa tudi pri rehabilitaciji, na primer okvarjenih ali razvojno atipičnih govornih funkcij. Zunaj okvirjev medicine glasba spodbuja celosten, vseživljenjski zdrav razvoj človeka. Simpozij ‘Glasba in možgani’ ponuja vpogled v najnovejša dognanja, rezultate raziskav, primere iz prakse ter odprta vprašanja in izzive, s katerimi se ukvarjajo posamezni segmenti te stroke.«

V soboto, 25. septembra 2021 ob 13. uri, bodo na simpoziju predavali štirje ugledni raziskovalci iz Francije, Norveške, Italije/Švice in Slovenije: Daniele Schoen (Nevrologija glasbe in možganov), Stefan Koelsch (Raziskovanje dokazljivih učinkov glasbenih intervencij v medicini), Manuela Filippa (Glas matere, ki poje in govori, kot posebno orodje za zgodnje intervencije na otroškem oddelku intenzivne nege) in Uroš Kovačič (Variabilnost srčnega utripa v povezavi s poslušanjem različnih glasbenih žanrov).

V okviru Sinapsine nevroznanstvene konference pa posebej izpostavljamo dogodek iz niza Dialog nevroznanosti z družbo, ki je namenjen najširši javnosti. Gre za predavanje dr. Sonie M. Vallabh z naslovom Mandat bolnika-znanstvenika, ki bo v petek, 24. septembra med 19. in 20.30, v neposrednem prenosu na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Predavanje bo strokovno simultano tolmačeno, sledil pa mu bo pogovor z dr. Sonio Vallabh, v katerem lahko sodelujejo tudi poslušalke in poslušalci Radia Slovenija.

Pravzaprav ni nikogar med nami, ki ne bi sam izkusil motenj v delovanju živčevja (od kroničnih bolečin do motenj čustvovanja) ali imel med svojimi bližnjimi bolnika, ki mu katera od bolezni živčevja krni kakovost življenja. Skoraj vsi poznamo koga, ki ga je prizadela možganska kap, je paraplegik po poškodbi hrbtenjače, ga mučita tesnobnost in depresija, ali postopno tone v demenco. Zato je morda pogovor s Sonio Vallabh priložnost, da se vsak pri sebi vpraša, ali lahko kako prispeva k napredku znanosti, preprečevanja, prepoznave in zdravljenja teh bolezni, katerih prevalenca se s staranjem prebivalstva dokaj naglo povečuje.

Zaradi izjemne motiviranosti in osredotočenosti je namreč dr. Sonii Vallabh in soprogu uspelo premakniti dokaj ohromljeno znanstveno raziskovalno sfero prionskih bolezni v smeri tvornejšega iskanja odgovorov na premnoga znanstvena vprašanja. Ker so (sicer dokaj redke) prionske bolezni po svojih temeljnih molekularnih mehanizmih zelo podobne ostalim nevrodegenerativnim boleznim, so prioni pomemben raziskovalni model za številne bolezni od Alzheimerjeve, Parkinsonove, Huntingtonove bolezni, frontotemporalne demence do amiotrofične lateralne skleroze. Zato bi napredek na področju raziskovanja prionov lahko pomenil dragocen preboj in zgled za raziskave vseh naštetih, trenutno neozdravljivih in neogibno smrtnih bolezni.

Z aktivnostmi s področja medicine in glasbe pa bodo v projektu B-AIR nadaljevali tudi po zaključku simpozija. Za Združenje pediatrov bo namreč potekalo predavanje Glas matere, ki poje in govori, kot posebno orodje za zgodnje intervencije na otroškem oddelku intenzivne nege, ki ga bo pripravila dr. Manuela Filippa. Doktorica razvojne psihološke znanosti in psihologinja glasbe deluje raziskovalno tudi v kliničnem okolju. Namen predavanja je prikazati potencial, ki ga ima stik z glasom in glasbo v zgodnji fazi, saj pozitivno vpliva na razvoj otroka med nosečnostjo in ima pozitivne učinke pri zdravljenju v neonatologiji, na primer na stabilnost vegetativnega sistema in na zmanjšanje občutka bolečine. Predavateljica je ob tem napovedala, da: »Znanstveni izsledki pritrjujejo prepričanju, da se novorojenčki odzivajo na strukturiran zvok, kot sta na primer glas ali glasba, nedavne raziskave pa potrjujejo, da se ob poslušanju glasbe možgani celostno aktivirajo. Kljub temu je potrebno dolgoročne vplive izpostavljanja poslušanju glasbe in čim zgodnejšega stika z glasbo[1] še nadalje raziskati in trenutno poteka kar nekaj raziskovalnih projektov na to temo.«

Spodbujanje tvornega ukvarjanja z glasbo na posamezniku prilagojen način je zelo pomembno, saj ne gre izključno za dobrobiti poslušanja glasbe, pač pa imerzivne narave vpliva glasbe na možgane in organizem v celoti.