Letos jo bodo podelili v nedeljo, 27. oktobra, v oddaji Vikend paket v neposrednem prenosu ob 17. 20 na TV SLO 1. Zvečer bo, prav tako na TV SLO 1, sledil dokumentarni portret nagrajenca z naslovom Priletni parazit ali kdo je Marko Brecelj, avtorja in režiserja Janeza Burgerja, v produkciji Dokumentarnega programa TV Slovenija.

Žirija za podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo že enaintridesetič podeljuje Radio televizija Slovenija z željo, da bi vzpodbudila izvirne dosežke in nagradila opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha, uvodoma izpostavlja, da je na razpis prejela več izjemno kvalitetnih in poklona vrednih predlogov za ugledno nagrado. Po skrbnem pregledu, vsebinski razpravi in odgovornem tehtanju izvirnosti kandidatov z različnih področij delovanja - satiričnega in humornega pisateljevanja, pesništva in besedilotvorja, igralskega komedijantstva, šansonjerstva, pantomime in sploh izstopajoče avtorske medijske prisotnosti v slovenskem kulturnem prostoru, posebej v programih nacionalnega radia in televizije, kar vse je bilo značilno za delo Franeta Milčinskega Ježka, se je na koncu soglasno odločila, da Ježkovo nagrado za leto 2019 prejme kantavtor, performer, aktualni družbeni kritik Marko Brecelj.

Skupina predlagateljev, med katerimi so režiserka Mateja Koležnik, dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja Zala Dobovšek, dramaturg, pedagog in v preteklosti umetniški vodja večjih slovenskih gledališč Blaž Lukan, literarni ustvarjalec, prevajalec, književni urednik in scenarist Zdravko Duša ter dva aktivna televizijska ustvarjalca-urednik kulturno umetniških programov Andraž Poschl n novinarka Meta Česnik, je o ustvarjanju Marka Breclja spisala obsežne analize in v skoraj polstoletni karieri nagrajenca izpostavila presežke, ki so se vtisnili v zgodovino in še danes navdihujejo. Naj navedemo samo kratke povzetke:

"Kariera Marka Breclja šteje malo manj kot pet desetletij. Začela se je z igranjem violine, pesnjenjem in petjem pod Pohorjem, v Mariboru. V začetku 70-ih let je ustvarjal pri različnih skupinah, eksplozija ustvarjalnosti je sledila v Ljubljani. V manj kot desetih letih je objavil od kultnega samostojnega albuma Cocktail, pri katerem je sodeloval z legendarnim Bojanom Adamičem, do treh plošč rock skupine Buldožer. Mnogi še danes Cocktail štejejo za najboljši slovenski kantavtorski album v Sloveniji, ustvarjanje Buldožerja pa za prelomno celotne popularne glasbene scene takratne širše države. Marko je v skupini deloval kot pisec večine besedil in glavni pevec, prepoznaven tudi zaradi razgibanih odrskih nastopov, ki so se razvili v prave performanse. Prav gotovo pa je konec 70-ih Brecelj zaznamoval kot najvidnejši frontman na rock prizorišču nekdanje Jugoslavije. Slovo od Buldožerjev pa ni pomenilo slovesa od glasbe. Napisal je glasbo za film Živi bili pa videli in zanjo dobil puljsko zlato areno.

Leta 1991 je prevzel vodenje Mladinskega kulturnega, socialnega in multimedijskega centra v Kopru ter ustanovil Društvo prijateljev zmernega napredka. Okrog sebe je zbral predane sodelavce, v svoje vplivno okrilje je vključeval vedno nove pripadnike prihajajočih generacij alternativcev. Svojo filozofijo neposrednega udejstvovanja nevladnegpaa sektorja je širil po vsej Sloveniji, tudi zdaj, ko je njegovo poslanstvo v koprskem Mladinskem centru končano.

Marko Brecelj je sodobni ustvarjalec, ki ga je težko ujeti v eno samo definicijo, saj je v svojem dolgem ustvarjalnem življenju zamenjal že več identitet in se v slovenski javnosti prikazoval v različnih personifikacijah. Skupni imenovalec teh je nemara performans oziroma performativno v širšem smislu. Brecelj se enako dobro znajde na ulici kot v dvorani, najsi bo gledališka, javni prostor kot tak, prizorišče družbene ali politične manifestacije, gostilna ali podoben lokal. Tudi ulica je njegov naravni ambient, najsi gre za trg, ložo, pomol na morski obali ali cesto. Brecelj je performativni avtor nenehnega prehajanja, lahko bi rekli tudi transformacije in transgresije. S svojim na videz pobalinskim nastopaštvom vnese v rutino performativnega dogodka motnjo, njegov potek se paralaktično odkloni od načrtovane smeri oziroma poti, rezultat je, po vsem sodeč, negotovost in rahlo nelagodje prisotnih. V tem je morda najmočnejši estetski, etični in politični dosežek Brecljeve performativne aktivnosti: s svojimi simbolnimi akcijami, ki so hkrati tudi povsem konkretne, opozori na določeno motnjo, diskonsenz, disruptnost v družbenem in političnem funkcioniranju, brez verbalnega angažmaja.

V tem pogledu je Brecelj v našem, pa tudi širšem kulturnem prostoru edinstven, njegova umetniška in aktivistična moč pa se zdi še toliko pomembnejša, ker prihaja z obrobja, nezaznamovane slepe pege slovenske stvarnosti, v kateri je zlahka spregledana. Kot pri Franetu Milčinskem - Ježku tudi pri njem izstopajo za aktualni družbeno-politični prostor drzen stil, izrazna moč, ki jo uprizarja v glasbeno-performativnem slogu, skrajna neupogljivost in odločna drža ter unikatna, zimzelena ustvarjalna linija, ki postaja brezčasna in nagovarja vedno nove generacije.

Skoraj neznano je, kako Marko Brecelj ceni in spoštuje opus in vse, kar nam je v zakladnico kulture zapustil Ježek, s katerim sta v 70-ih letih celo nastopila skupaj; na istem odru, pred radijskimi mikrofoni, v legendarni oddaji Veseli tobogan in se za odrom veselo družila in pogovarjala ..."

Po podelitvi nagrade si lahko na TV SLO 1 ob 22.35 ogledate dokumentarni portret nagrajenca z naslovom Priletni parazit ali kdo je Marko Brecelj, avtorja in režiserja Janeza Burgerja, v produkciji Dokumentarnega programa TV Slovenija.