Režija: Boštjan Virc in Rožle Bregar
Scenarij: Boštjan Virc in Dora Trček
Direktor fotografije: Rožle Bregar

Na TV SLO 1 vse ljubitelje gora v juniju čaka alpinistična serija Literarno-vertikalno, ki bo v treh delih gledalce popeljala preko Dolgega hrbta, pod Pihavec in v Severno triglavsko steno. Vzpone bo spremljala alpinistična literatura.

LITERARNO-VERTIKALNO: ISKANJE IN UPORNIŠTVO
V sredo, 1. 6., ob 17.20 na TV SLO 1

V prvem delu trilogije Literarno-vertikalno spremljamo alpinista in gorska vodnika Marijo in Andreja Štremflja, ki se po več kot štiridesetih letih podata v Dolgi hrbet, v smer, ki sta jo Nejc Zaplotnik in Andrej takrat splezala prvenstveno in jo po Nejcu poimenovala Jernejev steber.

Zgodbo, ki se spleta okoli Zaplotnikove legendarne knjige Pot, in sveže izdane Objem na vrhu sveta zakoncev Štremfelj, lepo dopolnijo sogovorniki: Mojca Zaplotnik, žena v Himalaji preminulega Nejca Zaplotnika, in njegov nekdanji prijatelj Tomaž Jamnik-Mišo. Knjižna dela komentira literarni zgodovinar in alpinist Aleksander Bjelčevič.

LITERARNO-VERTIKALNO: GORSKA ROMANTIKA
V sredo, 8. 6., ob 17.20 na TV SLO 1

V drugem delu alpinistične trilogije Literarno-vertikalno spremljamo tri generacije družine Mihelič, ki se poda pod Pihavec, do spominske plošče gornikom zelo poznanega Tineta Miheliča, pisca planinskih vodnikov in osebno-izpovednega dela KLIC GORA, ki je rdeča nit te epizode. Obenem se Tinetova hči, Tina Horvat, tudi sama alpinistična pripravnica, poda v smer, ki sta jo pred desetletji preplezala z očetom - Severni raz Male mojstrovke. Spremlja jo alpinist in literarni zgodovinar Aleksander Bjelčevič, ki tudi strokovno komentira knjižna dela, poleg Tinetovih, še njegovega brata Jožeta, ki je v svojem delu Vprašaj goro, postavil spomenik Bohinjskim goram in njihovim ljudem.

LITERARNO-VERTIKALNO: HREPENENJE
V sredo, 15. 6., ob 17.20 na TV SLO 1

Tretja epizoda nas vodi v Severno triglavsko steno, kamor se podata alpinista Gašper Pintar in David Debeljak, ki imata namen prosto preplezati smer Obraz Sfinge.

Zgodba je podprta s knjižnim delom Sfinga, zadnja skrivnost triglavske stene, Anteja Mahkote, ki si v svojem času tehničnega plezanja proste ponovitve Obraza Sfinge najbrž ni mogel niti zamisliti.

Zgodbo dopolnjuje intimno-izpovedni roman Igorja Škamperleta Sneg na zlati veji, ki lepo prikaže duh generacije plezalcev iz 80-ih let, ki so prinesli novo filozofijo - prosto plezanje. Knjižna dela komentira literarni zgodovinar in alpinist Aleksander Bjelčevič.