Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo
Kot pravi režiser celovečerca, je želel posneti film »o neokrnjeni ljubezni, neumni, brezglavi, strastni, pravi ljubezni ... Ljubezni, ki je večja kot življenje. In o generaciji, ki se trudi izživeti mladost in ne bo nikdar zares odrasla. Pa tudi o tem, da je laž vedno manjša od resnice in ji ne gre zameriti ...«

»Ko dobiš drugo priložnost, se ti vse, kar poznaš, obrne na glavo.«
Simon živi v Ljubljani z ambiciozno pravnico Uršo. V stanovanju, ki so ji ga kupili starši, namerava Urša predelati eno od sob v otroško sobico, čeprav se s Simonom še niti nista resno pogovorila o tem, ali naj sploh imata otroka in kdaj bi ga imela.
Na pobudo Dragana, žurerskega prijatelja iz študentskih let, se Simon med obnovo stanovanja odpravi v Koper, kjer naj bi pomagal pri organizaciji kulturnih dni. Namesti se v Draganovem stanovanju, tu pa ga v kočljivem položaju zalotita povezovalka kulturnih dogodkov Petra in njena prijateljica Maja, ki jo Simon očitno pozna; da jo zagleda po vrsti let, ga preseneti. Izkaže se, da je Maja Draganovo novo dekle, morda celo kandidatka za resno zvezo.
Simon navzven deluje umirjeno, zadržano in stanovitno, Dragan pa je njegovo nasprotje – nekaj let starejši duhovitež, ki gleda na razmerja z ženskami na bolj sproščen način. Simon s seboj prinese zdravniški dokument v italijanščini, ki ga je odkril v domači kopalnici, in šele Dragan, ki razume italijansko, razbere, da je Urša pred nekaj leti naredila splav – očitno brez partnerjeve vednosti. To Simonu vnese dvom v iskrenost razmerja z zaročenko.
Simon išče načine, kako se približati Maji in se z njo zbližati, a ga ta vztrajno zavrača. Kmalu spoznamo, da je v ozadju njunega kratkega stika precej večja zgodba, kot se zdi na prvi pogled …
Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo je večplastna zgodba o partnerskih odnosih v generaciji današnjih petintridesetletnikov, ki v močnih tonih odslikavajo širše družbene razmere. Je zgodba o sklepanju nepravih ljubezenskih kompromisov, o zanikanju čustev, o zunanjih, praktičnih vidikih partnerskih odnosov in tudi o lahkomiselnosti, ki zapleta utečene poti. Predvsem pa je to zgodba o spoznanju, da se prava ljubezen pred nas postavi kot izziv, ki preti, da nam življenje postavi na glavo.
Scenarij za film sta napisala Žiga Valetič in Miha Knific. Igrajo Klemen Novak (Simon), Mojca Fatur (Maja), Marko Mandić (Dragan), Iva Krajnc (Urša) in drugi.

Nisi pozabil
Po novem celovečercu bomo premierno predvajali tudi kratki film Nisi pozabil režiserja Simona Intiharja.
Glavni lik zgodbe (Marijana Brecelj) je starejša gospa, ki se zjutraj, kot po navadi, zbudi, uredi in pripravi zajtrk. Toda njenega moža (Dare Valič), s katerim se je vajena zbujati in deliti vsakdan, kar ni in ni. Začne se iskanje pogrešanega partnerja, ki ima, tako trdi gospa, težave s spominom.
Skozi njene oči doživljamo z ljubeznijo prežeto stisko, za katero se izkaže, da ni le stiska ob iskanju ljubega.

Nisi pozabil je »srčna pripoved o ljubezni, človekovi navezanosti in hkrati odkrito pričevanje o staranju in o življenju z boleznijo, ki je čedalje bolj prisotna v današnji družbi in na žalost v glavnem prezrta.
Zdelo se mi je težko govoriti o smrti znotraj kulture, v kateri se le redkokdaj govori o smrti. In tudi sam sem težko govoril o tem. Film je name deloval terapevtsko, saj sem lahko vanj usmeril vse svoje misli in čustva, ko sem se soočal s smrtjo bližnjega. Posvečen je mojemu preminulemu dedku Zlatku Smolecu,« pripoveduje Simon Intihar.

V filmu igrata še Nina Ivanišin in Jan Zupančič.

Služba za odnose z javnostjo RTV Slovenija
fotografije: Aljoša Korenčan (Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo) in foto iz filma Nisi pozabil