Pletenje in kvačkanje že dolgo nista le domeni babic in starih tet. V svetu, pa tudi pri nas, imata nove sodobne pristope in družbeno noto. Od pletenja in kvačkanja za dobrodelne namene, pletenja ali kvačkanja z družbeno odgovornim sporočilom in gverilskega pletenja ali umetniških inštalacij, vse do terapevtskih učinkov, ki jih ima tovrstno ustvarjanje na telo in duha. Znani so učinki, ki jih imata na bolnike s težavami v duševnem zdravju kot oblika delovne terapije, pozitivne učinke pa ima tudi na vse, ki se s tem ukvarjajo, saj jima pravijo sodobna joga.

Pomembna je tudi zgodba, ki jo vsak ročno narejeni izdelek nosi v sebi. Obenem gre tudi za spodbujanje že skoraj pozabljenih veščin naših babic, ki pa vedno bolj pridobivajo na veljavi, vsaj v svetu je tako. Tudi v Sloveniji nastaja vse več društev, kjer starejši učijo mlade, obstajajo tudi pobude, da bi ročna dela znova uvedli kot predmet v osnovnih šolah, saj otroci izgubljajo
motorične spretnosti.

Mojca Petrič Bužan, odgovorna urednica UPE Regionalni televizijski program, je ob nastanku dokumentarnega filma povedala: »Kvačkane in pletene izdelke v današnjem času izdelujemo za zelo drugačne namene, kot so jih izdelovale naše mame, babice in tete v preteklosti. A najbolj pomembno je, da jih ustvarjamo in da jih ustvarjamo za druge, saj se s tem povezujemo med seboj, pa tudi povezujemo preteklost s prihodnostjo, ko izdelujemo tradicionalne izdelke za sodobne namene.«

Glavni namen in osrednje sporočilo dokumentarca, ki so ga snemali na Obali, v Škofji Loki, Mariboru, Majšperku in Ljubljani je, da tovrstno ustvarjanje bogati. Gre za hitro razvijajoči se trend zadnjih let, ki se tudi pri nas vse bolj razrašča, saj v poplavi instant izdelkov ročno narejeni izdelki v sebi nosijo poseben pečat. V svetu masovne proizvodnje lokalno, unikatno, ročno narejeno znova dobiva svojo veljavo.