Foto: Alan Radin, RTV SLO
Foto: Alan Radin, RTV SLO

Z več kot 15 leti novinarskih izkušenj je Špela Lenardič v okviru regionalnega programa do sedaj opravljala veliko novinarskih nalog, od javljanj v živo, radijskih in televizijskih prispevkov in reportaž, zasnove, vodenja in redakcije televizijskih oddaj. Tematsko pa je v letih dela v Regionalnem RTV-centru Koper - Capodistria pokrivala širok spekter tematik: gradnja skupnega čezmejnega prostora na kulturnem, izobraževalnem, znanstvenem, gospodarskem in političnem področju, življenje slovenske narodne skupnosti v Italiji, študentske problematike, poletnega kulturnega dogajanja in drugih tematik. Življenje Slovencev v Italiji za regionalni televizijski program pokriva od leta 2007. Na mestu dolgoletne dopisnice Radia in Televizije Slovenija, ki spremlja življenje rojakov v Italiji, je zamenjala Mirjam Muženič, katere skoraj tri desetletja dolgo poročanje je pustilo svoj pečat.

Na začetku njene poti dopisnice za Furlanijo in Julijsko krajino smo Špeli Lenardič postavili nekaj vprašanj.

Foto: Alan Radin, RTV SLO
Foto: Alan Radin, RTV SLO

Kako ste se lotili dela v okviru svoje nove vloge dopisnice, v okviru katere je vaša naloga prinašati v slovenski prostor novice o življenju naših rojakov?

Lahko bi rekla, da nadaljujem z delom, ki ga opravljam zadnjih 13 let. Življenje Slovencev v sosednji deželi Furlaniji Julijski krajini za regionalni televizijski program spremljam že od leta 2007. Mirjam Muženič mi je bila vsa ta leta v veliko pomoč, tako pri spoznavanju raznolikih plati slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot z dragocenimi nasveti, povezanimi z zankami našega poklica. Bila je moja mentorica. Poleg političnih tem, ki so zaradi položaja manjšine vselej aktualne, so me od nekdaj pritegnile zgodbe iz vsakdanjega življenja: uspehi podjetnikov, ki poznajo prednosti večkulturnega prostora ob nekdanji meji, predano delo mladih kmetov, ki s priznanimi proizvodi nadaljujejo družinsko tradicijo na domačih tleh, izvirna čezmejna sodelovanja kulturnih ustvarjalcev in angažiranost mladih v številnih slovenskih društvih od Trbiža pa vse do Milj. Gledalcem in poslušalcem želim predstaviti raznolikost slovenske manjšine v Italiji in zanimivosti njihovih krajev. Morda je trenutno največji izziv te zgodbe prilagoditi radijskemu mediju. Kot dopisnica sedaj prispevke pripravljam tudi za radijski informativni program.

Predstavljate generacijo mlajših novinarjev RTV Slovenija. Nam lahko predstavite vašo dosedanjo novinarsko pot? Ste svojo poklicno pot začeli v regionalnem centru Koper - Capodistria? Kakšen je spomin na dan, ko ste začeli?

S snemanja oddaje S-prehodi. Foto: osebni arhiv
S snemanja oddaje S-prehodi. Foto: osebni arhiv

V vlogi novinarke sem se najprej preizkusila na Radiu Koper, kjer sem opravljala obvezno študijsko prakso. Delo na terenu me je hitro pritegnilo, priznati pa moram, da sem se za ta poklic odločila šele po preizkušnji na televiziji. V tistem obdobju smo na Televiziji Koper pripravljali oddajo Študentska, ki smo jo sooblikovali mladi sodelavci koprskega, mariborskega in ljubljanskega uredništva. Ustvarjali smo vsebine, ki so nam bile blizu, se lotevali perečih problematik, predstavljali izkušnje študentov iz tujine, spremljali aktualne dogodke in spoznavali nove študijske smeri. Imeli smo enkratno priložnost, da se preizkusimo v vlogi novinarjev, voditeljev in redaktorjev. Prvega delovnega dne v regionalnem centru se ne spominjam, imam pa ogromno lepih spominov na številne terene, ki sem jih opravila tako za Študentsko oddajo kot za druge oddaje koprske televizije.

Poleg ustvarjanja v okviru regionalnega televizijskega programa ste kaj zašli tudi k radijski sestri, ali celo morda v spletno novinarstvo? Kaj vas je nasploh pritegnilo k novinarskemu delu?

S snemanja v Medjevasi. Foto: osebni arhiv
S snemanja v Medjevasi. Foto: osebni arhiv

Občasno sem prispevke pripravila tudi za radio, saj smo ena hiša in si zato pogosto pomagamo. V spletnem novinarstvu se še nisem preizkusila, zavedam pa se, da je to prihodnost medijev. Veliko bližje od besed so mi slike. Vselej mi je v zadovoljstvo, ko lahko za televizijo pripravim daljšo reportažo in tako gledalcem ponudim priložnost, da se resnično približajo kraju ter ljudem, ki smo jih obiskali. Zasvojilo me je timsko delo in nenehno odkrivanje novih zgodb. Najbrž tako potešim svojo radovednost, dobre izkušnje pa vselej rada delim z drugimi.

Ste (bili) med ustvarjalci oddaje S-prehodi, katere naslov je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Kdaj ste prvič ustvarjali oddajo S-prehodi? Kaj vam je v poklicnem smislu sodelovanje pri tej oddaji prineslo?

Eden od dogodkov na kulturni prireditvi Postaja Topolove. Foto: osebni arhiv
Eden od dogodkov na kulturni prireditvi Postaja Topolove. Foto: osebni arhiv
Panorama vasi Topolove v Benečiji, kjer vsako leto poteka kulturna prireditev Postaja Topolove. Foto: osebni arhiv
Panorama vasi Topolove v Benečiji, kjer vsako leto poteka kulturna prireditev Postaja Topolove. Foto: osebni arhiv

Oddajo S-prehodi smo na Televiziji Koper zasnovali leta 2012, pred tem je življenje Slovencev v Italiji našim gledalcem dolga leta predstavljala oddaja Brez meje. V želji, da bi se čim več ljudi zavedalo, kako tesno je prepleteno življenje na nekdanjem obmejnem prostoru, smo zasnovali novo oddajo, v katero še danes vabimo goste iz ene in druge strani nekdanje meje. S S-prehodi postavljamo v ospredje sodelovanja na najrazličnejših področjih: od kulture in gospodarstva do znanosti in izobraževanja, zdravstva in okoljevarstva. Povezani smo z družinskimi, sorodstvenimi in prijateljskimi vezmi, navsezadnje je povezan tudi naš podzemni svet, kjer pridobivamo pitno vodo. Ustvarjanje daljše oddaje ti daje možnost, da se poglobiš v tematiko, da daš besedo večjemu številu ljudi in da se dotakneš vsebin, ki bi jih v kratkih informativnih prispevkih težko naredil privlačne.

Med brskanjem po arhivu vaših prispevkov in oddaj se pojavljajo gospodarske, pa tudi kulturne teme s področja primorske regije. Kako bi ocenili stanje gospodarstva in kulture na Primorskem po tem, ko je svet zajela epidemija novega koronavirusa?

V Benečiji nad Tipano, kje je ekipa snemala prispevek o mladi kmetici, ki se ukvarja s kozjerejo, del tematske oddaje S-prehodi. Foto: osebni arhiv
V Benečiji nad Tipano, kje je ekipa snemala prispevek o mladi kmetici, ki se ukvarja s kozjerejo, del tematske oddaje S-prehodi. Foto: osebni arhiv

Epidemija koronavirusne bolezni 19 nam je dokazala, kako hitro lahko meje in prepreke ponovno zarežejo v naša življenja. Skok v Italijo k prijateljem ali po nakupih je za Primorce nekaj vsakdanjega, enako velja za sosede Italijane. To smo lahko nazorno videli v Novi Gorici oziroma Gorici, kjer so se občani srečevali ob ograji, kot bi bili v vojnih časih. Predvsem za Slovence v Italiji je bilo zaprtje meje boleča izkušnja. Upam, da nas zdravstvena slika ne bo ponovno prisilila v omejevanje gibanja. Zdi se mi, da smo v poletnih mesecih spet sproščeno zadihali, brez predsodkov ali slabih občutkov, kdo se lahko prosto giblje po skupnem obmejnem prostoru in kdo ne.

Dogajanje v zvezi s slovenskimi rojaki v Italiji in dogajanje na tem dvojezičnem področju nasploh ima dolgo, tudi turbulentno, zgodovino. Kako v luči dosedanjega čezmejnega delovanja, sodelovanja in razvoja skupnosti, ki živi na tem področju, vi vidite njihov prihodnji razvoj?

Javljanje ob vrnitvi Narodnega doma v Trsu slovenski skupnosti. Foto: TV Koper- Capodistria
Javljanje ob vrnitvi Narodnega doma v Trsu slovenski skupnosti. Foto: TV Koper- Capodistria

Ob 100-letici požiga Narodnega doma v Trstu in podpisu sporazuma o njegovi vrnitvi v slovenske roke je bilo veliko govora tudi o prihodnosti Slovencev v Italiji. Kdor je videl in občutil zadoščenje množice Slovencev, ki so se 13. julija zbrali pred Narodnim domom, ve, da se kljub političnim pritiskom ne bodo vdali. Tradicionalno razdvojena skupnost je v svojem bistvu trdna in močno zakoreninjena v svojo zemljo. Tudi zato jih občudujem in cenim. Težava, s katero se bodo najbrž spopadali v prihodnje, je asimilacija oziroma demografski padec, s katerim pa se soočamo tudi v Sloveniji. Mladi se vse pogosteje odločajo za pot v tujino. Tudi od nas je odvisno, ali jim bomo v domačem, večkulturnem okolju znali ponuditi priložnost, da skupaj zgradimo boljšo prihodnost.