Današnji svet plačuje ceno za slabo ravnanje z okoljem, ki je trajalo več generacij. Na siromašenje pestrosti rastlinskih in živalskih vrst s kakovostnimi vsebinami opozarjajo tudi javne radiotelevizije, med njimi tudi RTV Slovenija. Prvi del dokumentarne serije v dveh delih Rešeni pred izumrtjem bo na sporedu v torek, 23. 5., torej dan po mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki spodbuja k razmisleku o odnosu do narave. Drugi del pa bo na sporedu teden dni pozneje – v torek, 30. 5.

Zaradi podnebne krize in uničevanja okolja se je število prostoživečih živali od leta 1970 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Javne televizije želijo z dokumentarno serijo pokazati, da usoda teh živalskih vrst še ni zapečatena. K ublažitvi podnebne krize lahko pripomore prav vsakdo. Zato so se snemalne ekipe podale na snemanje v različne evropske države, da bi pokazale, kako se lahko spoprimemo s podnebno krizo in kako pomembno je, da pomagamo vsi.

»Z dokumentarnima filmoma ne želimo le opozarjati na pomen biotske pestrosti, temveč pokazati konkretne ogrožene živalske in rastlinske vrste, tudi tiste, ki jih najdemo pri nas. Nenazadnje pa upamo, da bosta filma navdihnila gledalce ter jih spodbudila k pozitivnim dejanjem. Tudi če so ta dejanja majhna, so izjemno pomembna. Javni servisi tudi s takšnimi projekti izkazujejo družbeno odgovornost, saj lahko podnebno krizo naslovimo le skupaj,« je povedala urednica Uredništva izobraževalnih oddaj mag. Katja Stamboldžioski.

Rešeni pred izumrtjem (prvi del)
Torek, 23. 5., ob 20.35 na TV SLO 1

V prvem delu bomo spoznali, kako na Irskem skrbijo za ogroženo vrsto pegastih sov. Njihova populacija se je v zadnjih petnajstih letih močno zmanjšala zaradi izgube habitata, ki se krči predvsem zaradi obsežnega industrijskega kmetovanja.

Na Nizozemskem kmetovalci pomagajo kmečkim pticam kljunačem, saj se je tudi njihovo število od osemdesetih let prejšnjega stoletja zmanjšalo za 80 odstotkov. Pticam zagotavljajo varne razmere za gnezdenje, njihova prizadevanja pa subvencionira nizozemska vlada.

V Severni Irski skupina strokovnjakov raziskuje, ali bi lahko zmanjšali toplogredne pline z uporabo alg v prehrani krav. Te naj bi učinkovito zavirale nastajanje metana, ki ga krave izločijo večinoma skozi gobec.

Televizija Slovenija je v dokumentarnem filmu predstavila enega od najbolj ogroženih vrst med dnevnimi metulji v Evropi, barjanskega okarčka. Njegova populacija se je zmanjšala zaradi intenzivnega kmetovanja s prepogosto košnjo, podnebne spremembe pa še dodatno krčijo njegov habitat. Reševanju okarčka se posveča dr. Tatjana Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.

Spoznali bomo še zgodbo kraguljev, katerih število se v zadnjem času v osrednjem Škotskem višavju povečuje, ter zgodbi o švicarskem zatočišču za vrsto želve in o vračanju volkov na obrobje Rima po več kot stotih letih.

Na Škotskem posebno skrb posvečajo divjemu petelinu, ki je v težkem položaju in bi lahko v tridesetih letih izginil, saj so zanj moteči tudi številni gorski kolesarji. Iz Švedske pa so v Romunijo znova naselili zobre ali evropske bizone, ki imajo posebej zanimivo zgodovino, najdemo jih namreč celo na več kot deset tisoč let starih jamskih poslikavah v Altamiri.

Rešeni pred izumrtjem (drugi del)
Torek, 30. 5., ob 20.35 na TV SLO 1

V drugem delu serije Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako je švedski nacionalni televiziji uspelo doseči gledalce s počasno resničnostno oddajo, v kateri imajo glavno vlogo losi. V Španiji bomo spoznali delo prostovoljcev, ki sodelujejo v vzrejnem programu rjavega jastreba. Španske oblasti so izračunale, da na leto prihranijo milijone evrov, če jastrebom »dovolijo«, da opravljajo svojo naravno vlogo čistilcev – prehranjujejo se namreč z mrhovino.

Na Škotskem so našli upanje za izumirajočo vrsto bresta. Gole breste je napadla holandska brestova bolezen in pokončala od 60 do 100 milijonov dreves. Vendar so odkrili posamezna odporna drevesa. Upajo, da jih bodo razmnožili in na novo zasadili. V Italiji se bomo z zoologom dr. Brunom Cigninijem sprehodili po glavnem mestu in spoznali neverjetno biotsko raznovrstnost tega živahnega mesta. Na obronkih živijo divje svinje in volkovi, v samem mestnem jedru pa je mogoče najti tudi endemično dvoživko – naočarja.

Na Irskem so našli posebno veliko vrsto ostrige, ki lahko spremeni biodiverziteto obale. Irske ostrige veljajo za ekološke inženirje, kadar gradijo grebene, pa celo varujejo obalo pred vplivi valov in neviht. Vloga školjk v ekosistemu je filtracija, prečiščevanje vode, kar počno tudi sladkovodne vrste. V Severni Irski že nekaj let uspešno spet naseljujejo eno od najbolj ogroženih evropskih sladkovodnih školjk: potočno bisernico.

Danska televizija je za serijo Rešeni pred izumrtjem izplula v Vatsko morje z morsko biologinjo in nam pokazala pestrost morskega planktona, skoraj nevidnih organizmov, ki zagotavljajo kar polovico kisika v zraku. Zaradi zviševanja temperature in zakisljevanja morja so ogrožena tudi ta drobcena bitja.

Na vrhu evropske celine, v Švici, pa se ukvarjajo z drugačnimi posledicami človekovega delovanja. Odkrili so, da pretirana uporaba umetnih gnojil neposredno vpliva na vrstno pestrost rastlin, posredno pa na preživetje vseh rastlinojedov.

Bolj optimistična je zgodba iz Slovenije, kjer smo pokazali, kako je nekdanje industrijsko zemljišče postalo naravni rezervat in zatočišče za kar 260 različnih vrst ptic selivk.

Da je z nekaj človekove pomoči mogoče pripeljati vrsto z roba izumrtja, poročajo iz Škotske, kjer se je v ujetništvu skotilo 22 mladičev divje mačke, ki jih bodo v divjino izpustili poleti 2023.

Za konec pa še neverjetna zgodba o tem, kako je prostovoljka iz Berghausna v Nemčiji naučila prek Alp leteti ptico, ki je iz divjine izginila že pred 400 leti.