Dolgoletni trend priseljevanja ljudi v mesta se z digitalizacijo in motorizacijo hitro preobrača ‒ vse več ljudi vseh generacij se odloča zapustiti gosto poseljena območja in se ustaliti v naravi. Seveda pa priseljevanje v idilično podeželje za seboj prinaša svojevrstne izzive: od varovanja stavbne in naselbinske dediščine do preudarnega razvoja in širitve naselij. A ljudje so za te izzive vse bolj občutljivi ‒ željo po bolj kakovostnem življenju namreč spremlja tudi zavest, da naša dediščina, med katero spada tudi grajeno tkivo, pomembno prispeva k občutku skupnosti, pripadnosti in konec koncev tudi idili podeželja.

Delo z rokami v zemlji, pod lastnimi pogoji

Tako bodo ustvarjalci oddaje obiskali Metko Zver, ki je delo v založništvu zamenjala za stružnico, novogradnjo v Ljubljani pa za staro kamnito hišo v Štanjelu. »V Ljubljani si ves čas storilnostno naravnan, ljudje na Krasu pa so naju naučili, da se znaš ustaviti, se s sosedi pogovoriti, spiti kak kozarček in šele naprej nadaljevati pot. Skratka, nek drugačen življenjski tempo. In za to sem res hvaležna, saj je to del naravnega bivanja,« se spominja Metka, ki je staro kraško hišo s soprogom prenovila z obilico spoštovanja do stavbne dediščine.

Podobno pritrdi priznani chef Bine Volčič, ki je z otrokoma in ženo Katarino Ljubljano zamenjal za Goričko, mestni vrvež pa za sveža jajca in prijaznejši tempo življenja. »Tukaj so krasni ljudje, tukaj imava prijatelje in skupnost. Drug drugemu si zares ogromno pomagamo,« pritrdi, ko se sprehajamo po posestvu Monstera, ki pa ‒ čeprav novogradnja ‒ resnično odraža sproščeni in sonaravni duh podeželja. »Ko sva imela čas, sva se vozila po Goričkem in sanjarila, kako bi na stara leta živela v hišici na deželi. Kaplja čez rob je bilo obdobje pandemije, tako kot pri marsikom, in takrat sva se kar odločila, gremo. Nisva vedela, v kaj se spuščava, niti kam greva. Jaz sem želel prekiniti, najti mir. Saj ne rečem: zdaj prav tako ves čas delamo, ampak delamo pod svojimi pogoji, z užitkom, v naravi, z rokami v zemlji. In to je to, kar naju hrani,« poudari.

V današnjih časih je prvinskost prestiž

Pobeg na deželo pa ni namenjen le tistim, ki jim samozaposlitev omogoča možnost dela iz lastne delavnice ali kuhinje. Mnogi se v naravo odpravijo tudi le v prostem času in v njej iščejo mir, počitek in občutek povezanosti. V tokratni sezoni se bodo tako oglasili tudi v številnih počitniških domovih, ki presenetijo s svojo prvinskostjo in vpetostjo v naravno okolje.

Vstopili bodo v zemljanko na Hočkem Polju, ki jo obdaja polje tisočerih sivk. Spočili si bodo duha v zidanici v Beli krajini, splezali bodo na Drevo ‒ pa ne na pravo, pač pa na unikatno prežo na Šenturški Gori, v kateri lahko prespimo in se celo oprhamo. Arhitekt slednje, Boštjan Debelak, komentira: »Mi naslavljamo ta objekt kot opazovalnica. Vse se vrti okoli tega, da ti omogoča opazovanje divjadi, omogoča pa tudi, da divjad opazuje tebe. Lahko opazuješ sam sebe … Ljudje radi hodimo v naravo, kar pa sugerira, da ljudje ne prihajamo iz narave. V tem objektu ti je omogočen vstop tvoje podzavesti v neko prvinskost, ki je v današnjih časih drag luksuz.«

Prenove, nasveti in dvestota oddaja

Poleg podeželja bo fokus usmerjen tudi na prenovo blokovskih stanovanj iz druge polovice prejšnjega stoletja: obiskali bodo več uspešno prenovljenih stanovanj in lastnike povprašali o preprekah in zapletih, s katerimi so se srečali pri adaptaciji. Priznani strokovnjaki pa bodo med oddajo z gledalci delili tudi več koristnih nasvetov za dekoracijo doma z rastlinami in umetniškimi deli.

Jeseni pa bo na sporedu tudi jubilejna, dvestota oddaja Ambienti. Kot se spodobi, bo ta praznično obarvana, posebno mesto pa bo v njej namenjeno naravi ‒ izbrali bodo najlepše vrtove vsake regije ter iz zraka predstavili naše poselitvene vzorce znotraj prekrasne naravne krajine.

Za več informacij in dodatne fotografije pišite na naslov: mateja.kosir@tvambienti.si