Veste, kako je bilo. Jaz sem bil v nočni službi in ta moj pletilni stroj je pač delal bolj počasi, zato sem se malo sprehajal in mi pride na misel ta melodija para-rara-para-rara-pararararam. In ker nisem znal not in tega (in jih še danes ne znam), sem nekako po svoje to napisal. Potem sem pa brata poklical in mu rekel: 'Jaz imam tukaj neko melodijo. Bi jo ti lahko zapisal?' In to je bilo to.
Avsenikova glasba skozi dokumentarni in glasbeni program TV Slovenija
V spomin Slavku Avseniku
Petek, 3. julij, ob 20. uri na 1. programu Televizije Slovenija.
V oddaji, ki je namenjena spominu na velikana slovenske narodno-zabavne glasbe, bodo o fenomenu bratov Avsenik govorili mag. Ivan Sivec, Vinko Šimek, Ciril Zlobec ter Jani Golob. Spomnili bomo na nastanek nekaterih najlepših pesmi, kot sta Na Golici in Tam, kjer murke cveto, predvajali pa bomo arhivske posnetke še drugih uspešnic: Slovenija, od kod lepote tvoje, Cveteli so beli kostanji, Pastirček, Prelepa Gorenjska ...
Slavko Avsenik bo obudil spomin na zlata leta ansambla, njegovi posnetki in fotografije pa bodo potrdili, da ostaja njegova glasba večna.
Poklon slovenskih glasbenikov Slavku Avseniku
Petek, 3. julij, ob 21. uri na 1. programu Televizije Slovenija.
Melodije bratov Avsenik so doživele veliko interpretacij, tokrat bomo slišali najlepše v izvedbi Alfija Nipiča, Klemna Koširja, Modrijanov, Gregorja Avsenika in Ansambla Saše Avsenika ter Čukov. K poslušanju koncerta pa nas je povabil Slavko Avsenik.
Avsenikov zlati abonma, poklon Slavku Avseniku
Nedelja, 5. julij, ob 13.25 na 1. programu Televizije Slovenija
Sodelavci Televizije Slovenija so v minulih desetletjih posneli marsikateri nastop in koncert Ansambla Avsenik, pred sedmimi leti pa jim je uspelo v sodelovanju z družino pripraviti tudi najobsežnejšo dokumentarno glasbeno serijo osmih oddaj - AVSENIKOV ZLATI ABONMA, ki se je zapisala v zgodovino za vse čase. Scenarije za serijo je prispeval Grega Avsenik, režijo pa je prevzel Slavko Hren. Koncept serije je zanimiv, saj je vsaka posamezna oddaja posvečena enemu članu ansambla iz najbolj slavnega obdobja - klarinetistu Albinu Rudanu, trobentaču Francu Koširju, basistu Miku Sossu, kitaristu Levu Ponikvarju, pevcema Emi Prodnik in Francu Korenu ter seveda harmonikarju in vodji ansambla Slavku Avseniku. Posebna oddaja je namenjena fenomenu skladbe Na Golici. Posamezne oddaje zajemajo dokumentarno gradivo od nastanka ansambla ter nastope najboljših slovenskih narodno zabavnih ansamblov in njihovih gostov v novejšem času z izvedbo najbolj priljubljenih skladb iz Avsenikove zakladnice. Oddaje sta povezovala Betka Šuhel in Jure Sešek.
V spomin na pravkar preminulega Slavka Avsenika pa bo tokrat objavljena njemu posvečena oddaja.
50 let Avsenikove glasbe - 1. in 2. del
Nedelja, 5. julij, ob 17.40 na 2. programu Televizije Slovenija
Ansambel Avsenik je svojo 50. obletnico proslavil z zabavno-glasbeno prireditvijo na Bledu leta 2003. Voditelj glasbeno-zabavnega večera je bil Pavle Ravnohrib, z igralskimi vložki pa sta sodelovala Nataša Ralijan in Jure Ivanušič.
Melodije bratov Avsenik s Simfoniki RTV Slovenija
Koncert bo na sporedu Televizije Slovenija na dan pogreba Slavka Avsenika.
Posnetek koncerta, na katerem so največje uspešnice bratov Avsenik izvajali Simfonični orkester RTV Slovenija, baletni ansambel SNG Maribor, Komorni zbor RTV Slovenija in dirigent Marko Munih. Avtor orkestralnih priredb je Slavko Avsenik mlajši, solisti pa Slavko Avsenik, Slavko Avsenik mlajši in Gregor Avsenik. Komorni zbor vodi Urša Lah, koreografija Edward Clug in Valentina Turcu, režiser prireditve Vinko Möderndorfer, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj.
Slovo Slavka Avsenika je velika izguba za vse Slovence, ki občudujejo njegovo glasbo in vse, kar je storil za prepoznavnost naše dežele. Hkrati pa je to priložnost, da se zavemo in spomnimo na njegovo veličastno zapuščino.
***
Glasbena pot Slavka Avsenika
Slavko Avsenik se je rodil 26. novembra 1929 kot zadnji od štirih otrok Ivana in Marije Avsenik. Že kot sedemletnik je na očetovo željo z diatonično harmoniko nastopal v družinskem kvartetu. Po šoli je Slavko Avsenik ostal doma in pomagal na kmetiji, igral pa le priložnostno. V tistem času se je navdušil za smučarske skoke in se leta 1946 pridružil državni smučarski skakalni reprezentanci. Svoj osebni rekord je dosegel v Planici, kjer je skočil 74 metrov. Leta 1953 nastane trio Slavka Avsenika, iz katerega kasneje nastane Gorenjski kvartet. Dve leti kasneje se ta razširi v Gorenjski kvintet oz. kvintet bratov Avsenik, v tujini pa so nastopali pod imenom Oberkrainer Quintett. V štiridesetletni karieri so Avsenikove skladbe izšle na več kot 120 nosilcih zvoka. Skupno pa je bilo prodanih več kot 36 milijonov nosilcev zvoka, za katere so prejeli 33 zlatih, dve platinasti in eno diamantno ploščo. Brata Avsenik sta z več kot 700 novimi melodijami obogatila zakladnico slovenskih melodij, njune viže pa je poslušalo na milijone poslušalcev v Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji, Italiji, ZDA, Kanadi in drugod. Avseniki so ustvarili nov zven, ki ga pred tem nismo poznali, njihovo obliko kvinteta pa so posnemali tako doma kot po svetu. Leta 1999 je predsednik Republike Slovenija bratoma Avsenik podelili najvišje državno priznanje »za zasluge na področju slovensko zaznamovane množične glasbene kulture doma in široko po svetu«. Avseniki so nastopili več kot 10.000-krat, domačo gorenjsko glasbo pa ponesli v najprestižnejše in največje koncertne dvorane, vse do berlinske filharmonije. Avseniki se lahko pohvalijo tudi z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe. Avseniki so ambasadorji Slovenije po svetu, saj so z uveljavitvijo značilnega glasbenega sloga pripomogli k njeni večji prepoznavnosti. Slovenski etnografski muzej je Avsenikovo glasbo kot poseben fenomen vpisal med slovensko nesnovno oziroma duhovno, kulturno dediščino.
Veste, kako je bilo. Jaz sem bil v nočni službi in ta moj pletilni stroj je pač delal bolj počasi, zato sem se malo sprehajal in mi pride na misel ta melodija para-rara-para-rara-pararararam. In ker nisem znal not in tega (in jih še danes ne znam), sem nekako po svoje to napisal. Potem sem pa brata poklical in mu rekel: 'Jaz imam tukaj neko melodijo. Bi jo ti lahko zapisal?' In to je bilo to.
