Televizija Slovenija in Radio Slovenija bodo praznično dogajanje spremljali v svojih informativnih oddajah, poglobljene praznične vsebine bodo v ospredju tudi na spletnem portalu rtvslo.si

RADIO SLOVENIJA

Prvi program Radia Slovenija – Prvi

Na Prvem bo v torek, 31. 10., ob dnevu reformacije ob 17.00 na sporedu posebna oddaja Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes. Oddajo pripravlja Nataša Lang.

Na dan reformacije ob 21.05 bo na Prvem radijska igra Jože Rode: Zadnjikrat v Ljubljani. V zgodovinski drami pisatelj prikazuje zaplete ob zadnji Trubarjevi vrnitvi na Slovensko leta 1567 in njegov poznejši dokončni odhod iz Ljubljane, vpleteni pa so tudi utrinki z njegove težke življenjske poti. Trubarjevo delo je zraslo v tujini, ki jo je imenoval »moj Nigdirdom«. V Ljubljano je prišel pogledat, kaj je obrodilo njegovo seme, kakšen je zanj položaj in če le ne prihaja čas, ko se bo končno lahko za vselej ustalil na domači zemlji. Ko je videl, da se ga celo najboljši prijatelji bojijo, saj bi jih zaradi prijateljevanja lahko obsodili, je odšel nazaj na Nemško in umolknil. Sedem let ni izdal nobene knjige. Morale so se zgoditi velike spremembe, da se je predramil iz svoje globoke potrtosti in ponovno prijel za pero. Notranjeavstrijski stanovi so po dolgotrajnem prizadevanju dosegli, da je nadvojvoda Karel leta 1572 v Gradcu obljubil plemstvu versko svobodo in da ne bo preganjal njihovih pridigarjev ter njihovih cerkva in šol. Stežka je dopustil pridigarje v Gradcu, Judenburgu, Celovcu in Ljubljani. Za te politično-ideološke dogodke, ki jih imenuje zgodovina "graška pacifikacija", je izvedel tudi Trubar in v njem so vzbudili upanje za razvoj slovenske neskorumpirane Cerkve in da ima njegovo razsvetljensko delo smisel.

Dan pozneje, na dan spomina na mrtve, bo ob 17.00 na Prvem oddaja, v kateri bomo govorili o življenju v starosti ter tudi o odnosu do starejših in bolnih.

Tretji program Radia Slovenija – Program Ars

Praznična dneva bodo celovito in poglobljeno obeležili tudi na programu Ars. Vabimo k poslušanju radijskih iger in literarnih večerov.

Na dan reformacije, 31. 10., bo na programu Ars ob 10.00 prenos evangeličanskega bogoslužja iz najstarejše evangeličanske cerkvene občine pri nas, v kateri stoji tudi prva zidana evangeličanska cerkev v Sloveniji, iz Puconcev. Bogoslužje bo vodila tamkajšnja duhovnica Katja Ajdnik.

31. 10. bo ob 21.00 na programu Ars literarni večer z naslovom Jurij Dalmatin: Trubarjev učenec. Oddaja v dramatizirani obliki predstavlja najpomembnejše trenutke v življenju Jurija Dalmatina, prvega prevajalca Biblije v slovenščino. Bil je protestant, Bohoričev in Trubarjev učenec, v svojem kratkem življenju pa je prevedel veliko cerkvenih knjig. Z njegovim prevodom Biblije je slovenska protestantska književnost dosegla vrh. (Interpretirajo: Stannia Boninsegna, Pavle Ravnohrib, Janez Albreht, Aleš Valič, Milan Štefe in Franc Markovčič.)

Ob 23.00 bo sledil Literarni nokturno Adam Bohorič: Arcticae Horulae. Adam Bohorič je v svojem predgovoru k prvi slovenski slovnici Arcticae horulae – Zimske urice branil slovensko jezikovno samostojnost proti nemščini in slovenščino uvrstil med slovanske jezike, v duhu časa označil njen pomen in razkril ozadje nastanka slovnice. Najverjetneje je knjiga izšla proti koncu leta 1583 v Wittenbergu na Nemškem. (Interpretira Slavko Cerjak.)

Ob dnevu spomina na mrtve, 1. novembra, bo 13.05 na programu Ars kratka radijska igra Jakob Ribič: Na odprto. V zvočni zgodbi med ribarjenjem poslušamo dialog med na smrt bolnim očetom in sinom. Gre za pretresljiv poskus čustvenega približevanje dveh moških v zamejenem prostoru čolna. Režiser igre je Klemen Markovčič, nastopata pa Matjaž Tribušon in v svoji prvi poklicni radijski vlogi Matej Zemljič.

Ob 23.00 bo Literarni nokturno – Paul Celan: Fuga smrti. Paul Celan (1920–1970) danes velja za enega največjih pesnikov po drugi svetovni vojni, ki pišejo v nemščini. Izkušnja te vojne ga je zaznamovala za vse življenje. Njegova najslavnejša pesem Fuga smrti pa načenja temo razčlovečenja v koncentracijskih taboriščih, pa tudi druge njegove pesmi so zaznamovane s travmatičnimi izkušnjami vojne in smrti. Omenjena pesem in še štiri druge njegove pesmi v oddaji na samosvoj način tematizirajo smrt.

Letos mineva tristo let od rojstva Štefana Küzmiča, evangeličanskega duhovnika in učitelja, zato bomo v oddaji Sedmi dan, 5. 11, ob 18.05 na programu Ars osvetlili njegovo življenjsko delo, prevod Nove zaveze z naslovom Nouvi Zakon ali Testamentom iz grščine v prekmurščino. Pojasnili bomo, zakaj je bilo to Kűzmičevo življenjsko delo izjemno pomembno za versko in potem še narodnostno življenje.

TELEVIZIJA SLOVENIJA

Televizija Slovenija bo praznične vsebine poglobljeno in celovito spremljala v informativnih oddajah.

Na predvečer dneva reformacije bo ob 20.00 na TV SLO 1 prenos državne proslave ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Jezik, knjiga in umetna inteligenca. Umetniški program letošnje državne proslave posebno pozornost namenja 300. obletnici rojstva učitelja in protestantskega duhovnika Štefana Küzmiča, ki je ob koncu 18. stoletja iz grščine v prekmurščino prevedel Novo zavezo in svoj prevod objavil v knjigi Nouvi Zákon (Novi testament, Novi zakon).

Po proslavi ob 21.05 bo na TV SLO 1 dokumentarni film scenarista in režiserja Dušana Moravca Film o ljubezni, minljivosti in nesmrtnosti. Spokojna tišina spomladanskega gozda. Idilo prekinejo glasovi ljudi, s seboj nosijo orodje, zaboje, nahrbtnike. Tam, pokaže eden izmed njih. Tam naj bi bila zakopana Ksenija in Rado Hribar. Zakonca Hribar, podjetnika, svetovljana, ljubitelja in poznavalca umetnosti, oba pilota, sta bila znana po ekstravagantnosti. Januarja 1944 so ju likvidirali pripadniki varnostno-obveščevalne službe. Film o ljubezni, minljivosti in nesmrtnosti temelji na posnetku, ki je nastal 17. marca 2015 v gozdu nad zaselkom Mače v Sloveniji in dokumentira celoten postopek odkrivanja, izkopavanja, prepoznavanja žrtev in končnega pospravljanja terena. YYYMed celotnim postopkom izkopavanja spremljamo interpretirane odlomke iz knjige Čas nesmrtnosti – Smrt v dobi Bionike Alojza Ihana, ki govori o razumevanju življenja in smrti. Vsa glasba v filmu je zaigrana na klavir, ki je bil v lasti Rada Hribarja. Zvok je takšen, kot sta ga slišala Rado in Ksenija Hribar. Poseben film o posebnih ljudeh in duši, ki edina zares ne more umreti.

Na dan reformacije 31. 10. bo ob 10.00 na TV SLO 1 neposrednem prenos evangeličanskega bogoslužja.

1. novembra ob 17.15 bo na TV SLO 1 izobraževalna oddaja Vojna – nikoli končano zlo scenaristke Tatjane Markošek in režiserja Boža Grlja. Vojna je vseobsegajoče zlo, ki prizadene vsakogar, ne glede na status, stan, spol, veroizpoved. Pod seboj potepta temeljno človekovo dostojanstvo in v ljudeh vzbudi najnižja čustva in nagone. Vojna za sabo pusti nešteto grobov. O nesmiselnosti vojn in morebitnem svetu brez vojn razmišljajo: Nebojša Tejić, uveljavljen fotograf v Sloveniji, ki je kot otrok med vojno v Bosni prišel v Slovenijo in tu ostal, dr. Mirt Komel, filozof, sociolog, profesor na FDV in pisatelj, dr. Petra Svoljšak, zgodovinarka, ki raziskuje 1. svetovno vojno, in prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog in humanist.

Zvečer ob 20.05 bo na TV SLO 1 Liffovski film Očetova volga. Kostumografinja Eva je nepričakovano postala vdova. Presenečenja se nadaljujejo, ko v lasti njenega moža odkrijejo neznano otroško risbo, in čeprav bi Eva velikodušno prezrla odkritje, se njena hčerka, ki ji življenje razpada po šivih, oprime ideje o odtujenem polbratu. Mati in hči se odpravita na pot v Ludvíkovem starodobnem avtomobilu Volga GAZ 21 in iščeta sledi za Ludvíkovim nekdanjim ljubimcem in prijateljem, da bi razkrili družinsko skrivnost.

Večer pozneje, 2. novembra, ob 20.00 bo na TV SLO 1 film o Antonu Martinu Slomšku Srečen bo čas. Filmski portret odkriva ozadje vizionarskega dela Antona Martina Slomška. Iz številnih niti stkana pripoved o človeku, ki je globoko spoštoval okolje, v katerem je odraščal in pozneje deloval. S svojo odločnostjo in velikimi napori je domači kulturni prostor pomaknil ob bok drugih evropskih narodov, ki so sredi 19. stoletja doživljali svoj preporod. Srečen bo čas je navdihujoča zgodba o človeku, ki je poznal slovensko dušo in ji vdano posvetil vse svoje življenje.