Preplet zgodb o viničarjih in haloških vinih ter prelepe, s terasastimi vinogradi in griči posejane pokrajine. Haloze pestijo slabe internetne povezave in pomanjkanje zazidljivih parcel, se pa v ta pogosto spregledani košček miru, ki ga odkrivajo tudi turisti, spet vračajo mladi.

Nov sklop sredinih celodnevnih terenskih oddaj na Prvem programu Radia Slovenija začenjamo v Halozah. V to posebno in skrivnostno pokrajino na skrajnem vzhodu Slovenije, v kateri se valoviti griči prelivajo v divjo lepoto razgibanih vinogradov in starih vasi, se bo radijska ekipa odpravila 6. novembra.

Haloze slovijo po gostoljubnosti domačinov in globoko zakoreninjenih običajih. Obiskovalce očarajo tudi s pripovedmi o življenju viničarjev, ki so živeli v gospodarjevi hiši ob vinogradih. Danes lahko spoznavamo njihov način življenja v Viničarskem muzeju na Gorci pri Podlehniku, v katerem so na ogled črna kuhinja, krušna peč in pripovedi o trdem življenju viničarjev in njihovih družin.

Neutrudni raziskovalec Haloz in tamkajšnjega človeka je domačin Franc Milošič. Kot dolgoletni Delov dopisnik na Ptujskem je zelo zaslužen za to, da so desetletja zapostavljene Haloze stopile iz anonimnosti in tudi po njegovi zaslugi zasijale v vsej svoji pristnosti in nedotaknjenosti. Kot pravi sam, je v svojih kolumnah lahko svobodno razprostrl krila in v besedilo zlil tudi nekaj literarnega. Prodornega novinarja, publicista in pesnika smo zato povabili v dopoldansko oddajo Intervju.

Pol ure pred poldnevom se bomo sprehodili po prenovljenih sobanah veličastnega gradu Borl, ki mogočno kraljuje nad reko Dravo in ki je od aprila letos spet odprt za javnost. Obiskovalci lahko za debelimi zidovi opazujejo tudi netopirje, velike podkovnjake, ki jim grad v poletnih mesecih daje zatočišče in kotišče.

V Parku dediščine v Cirkulanah bomo spoznavali običaje prejšnjih rodov in tipično haloško arhitekturo. Za obiskovalce je še posebno zanimiva s slamo krita cimprana hiša.
A Haloze niso le preteklost. So tudi pokrajina, ki diha s sodobnostjo, potrebami in težavami današnjega časa. Mladi so se v iskanju boljših priložnosti iz teh krajev dolgo izseljevali, v zadnjih nekaj letih pa Haloze spet postajajo dom številnih mladih družin.

Velika težava večine haloških občin je digitalna povezava s svetom. Hitre internetne povezave bi pospešile razvoj turizma in podjetništva. Z gosti v radijskem mobilnem studiu pa se bomo dotaknili še ene žgoče teme: pomanjkanja zazidljivih parcel.

Zaščitni znak Haloz so strmi terasasti vinogradi in odlična vina. Vse več vinogradov je opuščenih, a za tiste vinogradnike, ki vztrajajo, pomenijo vez z domom, s koreninami in bogato dediščino. S priznanimi haloškimi vinogradniki se bomo pogovarjali o izzivih, ki jih prinaša sodobni čas, pa tudi o turističnih priložnostih, ki jih v Halozah ne manjka.

Na radijsko potovanje po čarobnih Halozah, ki so v tem času najbolj barvite, se odpravljajo novinarji Gabrijela Milošič, Cirila Štuber, Julija Kandare in Rok Valenčič ter tonska tehnika Mitja Groznik in Blaž Kumše.

Z oglašanjem iz Cirkulan se bo radijska ekipa potrudila, da si boste na prvo novembrsko sredo Haloze vtisnili v spomin zaradi edinstvene kombinacije surovosti, miru in lepote.