RTV Slovenija bo tudi letošnja praznik boja proti okupatorju in praznik dela zaznamovala v svojih programih in na spletnem portalu rtvslo.si. V nadaljevanju objavljamo programske poudarke, ki bodo bogatili praznične dneve.
TELEVIZIJA SLOVENIJA
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, prenos iz Šoštanja
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju – neposredni prenos iz Šoštanja. Scenarist in režiser prireditve je Tomaž Letnar. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Televizijski prenos bo komentirala Ksenija Horvat.
Na svoji zemlji, slovenski film
Prvi slovenski celovečerni igrani film v digitalno restavrirani različici.
Dogajanje opisuje zadnja leta osvobodilnega boja na slovenskem Primorskem med 2. svetovno vojno. Začne se s prihodom nemškega oficirja Kutschere v Baško Grapo, kjer namerava iztrebiti vse tamkajšnje »bandite«. A tu so vsi krajani na strani narodnoosvobodilnega boja. Le Drejc še omahuje, vendar se v imenu ljubezni do partizanke Tildice nazadnje spreobrne tudi on.
R. Gobec, Hej, partizan! Partizanski pevski zbor z orkestrom
Posnetek izvedbe kantate Hej, partizan! Radovana Gobca, ki je zazvenela v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, in sicer v doživeti interpretaciji Partizanskega pevskega zbora z orkestrom, solistov Gaje Sorč in Marka Erzarja ter dirigenta Iztoka Kocena. Doživeto izvedbo kantate ja posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija.
Petdeset skladb, ki so nas zapele: Lipa zelenela je
Lipa zelenela je je slovenska ponarodela pesem, ki jo je napisal Miroslav Vilhar, za priredbo in glasbo pa je poskrbel Davorin Jenko, ki je napisal tudi glasbo za himno slovenske vojske Naprej zastava Slave. Nastala je v sredini 19. stoletja. Še vedno pa se poje v najtežjih trenutkih, ob nacionalnih preizkušnjah (okupacija, karantena) in najtežjih trenutkih osebnega življenja, saj ima skladba tudi transcendentno sporočilo in je ena najpogosteje zapetih pogrebnih pesmi. Kateri elementi so glavni vzrok za to dejstvo: gre za muzikološke ali besedilne značilnosti?
Lipa zelenela je je v samostojni Sloveniji ena najbolj samoumevnih pesmi, po prepoznavnosti jo postavljajo ob bok himni.
Poskusni koncert Berlinskih filharmonikov pod vodstvom Kirila Petrenka – deli Čajkovskega in Rahmaninova
Dvajsetega marca 2021 je v Berlinski filharmoniji potekal prav poseben koncert. V sklopu poskusnih prireditev v Berlinu so tamkajšnji filharmoniki pred občinstvom izvedli prvi koncert po letu dni. Obiskovalci, bilo jih je 1000, so lahko v dvorano vstopili z negativnim rezultatom testa, obiskovalce so testirali tudi v Berlinski filharmoniji pred dogodkom. Koncert je občinstvo močno ganil in navdušil, orkester je pod taktirko Kirila Petrenka izvedel fantazijsko uverturo Romeo in Julija Petra Iljiča Čajkovskega in Simfonijo št. 2 v e-molu Sergeja Rahmaninova. V zasedbi orkestra Berlinskih filharmonikov je bil tudi hornist Andrej Žust, edini Slovenec, ki je član tega priznanega orkestra.
Sestreljeni, koprodukcijski film
Osupljiva zgodba iz druge svetovne vojne, primer protivojnega filma.
Pomlad leta 1940. Nad Norveško divja letalska bitka med Nemci in Britanci. Na območju med zasneženimi vršaci strmoglavita dve letali – nemško in angleško. Preživeli se, sicer zagrizeni sovražniki, bodo za preživetje prisiljeni sodelovati.
Glasbena matineja: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih: FS Tine Rožanc, MKZ Ljubljanski madrigalisti, Karin Možina in Gregor Volk
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob svoji 65. obletnici delovanja leta 2014 pripravila predstavo Zeleni Jurij in ji dala naslov Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije FS Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture.
BUDNICA
Pozdrav iz Notranjske: Pihalni orkester Logatec
V glasbenem spotu se bo predstavil eden najboljših domačih pihalnih orkestrov, Pihalni orkester Logatec. Z glasbeno vizualizacijo nas orkester popelje v mesto Logatec in njegovo okolico. Oddajo bogatijo slikoviti posnetki naravnih in kulturnih znamenitosti Logatca in njegove okolice. Orkester nas bo iz Notranjske pozdravil s popularnimi ljudskimi skladbami ter glasbo Slavka Avsenika, Dmitrija Šostakoviča in Vinka Štrucla.
Srce na dlani, češki film
Komedija o ljubezenskih rečeh. Zanjo vemo, da se ne ozira ne na starost niti na kraj. Ne vemo, kdaj ali kje jo bomo našli. Lahko se zaljubimo v vrtcu kot otroci, lahko je to cesta ali park. Kadarkoli in kjerkoli …
Ljubezen med naše junake prinese upanje in lepoto, a tudi skrbi, zaplete in ovire. Njihova naloga je, da jih premagajo z dobro voljo in ljubečim nasmehom.
Slovenija – utrip divjine, avstrijsko-nemški film
Slovenija je – vse od oljčnikov ob sredozemski obali do zasneženih vrhov v Julijskih Alpah – kot svet v malem. Ponaša se z osupljivimi naravnimi znamenitostmi, slikovito pokrajino in raznovrstnim živalstvom in rastlinstvom. Državo poleg izjemne naravne dediščine odlikuje tudi usmerjenost v trajnostni način življenja. Dokumentarna oddaja gledalca povabi na zapeljiv sprehod po Sloveniji.
RADIO SLOVENIJA
Prvi
Neposredni prenos državne proslave ob dnevu upora proti okupatorju.
Na praznik dneva upora proti okupatorju se bodo pogovarjali z Andrejem Kocbekom, slovenskim častnikom in veteranom vojne za Slovenijo, ki je nedavno postal eden od podpredsednikov svetovne veteranske organizacije. Ker so prvomajski prazniki tudi čas množičnih odhodov proti morju, bodo poiskali turistične priložnosti, ki se odpirajo v obmejnih občinah na poti proti Kvarnerju. V praznični oddaji ob sedemnajstih bodo govorili o odnosu mladih do zgodovinskih dejstev in njihovem aktivnem državljanstvu. Praznični dan na Prvem bodo barvali glasbeni izbor 27. aprila, ob spremni besedi bo pregled uporništva v kantavtorskem izrazu odmeval tudi v oddaji Pesem v žepu. Tradicionalna koračniška budnica bo prebudila poslušalce na prvomajsko jutro, pesmi o delu različnih zvrsti in desetletij pa bodo zaznamovale praznik dela.
Voditeljica dnevnega programa bo Andreja Čokl.
Na praznični dan pripravljajo v jutranjem programskem pasu enkratno nadaljevanje uspešnega projekta Delaj in molči. V dnevnem pasu bodo dali besedo delavcem, ki opravljajo najbolj stresno in zahtevno delo. Poiskali so sogovornike med natakarji, rudarji in medicinskimi sestrami, ki bodo pojasnili, zakaj kljub visokim obremenitvam vztrajajo in kje vidijo poslanstvo svojega dela. V oddaji Med štirimi stenami bodo govorili o spodbudnem delovnem okolju, odnosih in počutju na delovnem mestu in počitku. Gostja bo dr. Eva Boštjančič, psihologinja, redna profesorica za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki bo ocenila tudi pobudo za štiridnevni delovni teden, ki si tudi v slovenskem prostoru utira pot. V dnevnem programu na Prvem bodo opozorili na uveljavitev sodobnega pravilnika o poklicnih boleznih. Odslej bodo delojemalci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Sogovornica bo izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm, ena od redkih posameznikov, ki je omogočila, da je Slovenija po 30 letih neurejenosti na tem področju končno dobila sodoben pravilnik.
V oddaji Sotočja ob 20.00 bodo poslušalci lahko slišali pesmi o delu, ki so skozi zgodovino ne le lajšale težka opravila, temveč so pogosto predstavljale tudi upor. Shiva šiva je naslov multimedijskega projekta ženskega pevskega zbora Rož iz istoimenskega društva iz Šentjakoba v Rožu, ki so ga premierno predstavili leta 2017.
Voditelj dnevnega programa bo Marko Rozman.
Val 202
Pesem upora
Na dan upora proti okupatorju bodo na Valu 202 obiskali pet različnih zborov upora in ugotavljali, ali današnji čas kar kliče po pesmi upora. Tako bodo 27. aprila, ko bodo v Cankarjevem domu na velikem koncertu praznovali 50 let delovanja, spoznali pevke in pevce Tržaškega pevskega zbora Pinko Tomažič, v Zagrebu so se združili s članicami Le Zbora in naključno spoznali tudi kolektiv tamkajšnjega partizanskega zbora. Dopisnik Boštjan Anžin bo predstavil zgodbo beograjskega Horkestra, oglasili pa smo se tudi na vaji kombinatk.
Delovna razmerja najbolj podcenjenih in najnižje plačanih zaposlenih v Sloveniji.
Zgodbe najslabše plačanih delavcev v Sloveniji z vsemi stiskami živijo in doživljajo tudi otroci. Kakšna so otroštva tistih, katerih starši delajo za minimalne plače, ki težko dobijo v najem še tako slaba stanovanja? Kakšno je življenje družin, v katerih ob 12-urnih izmenah zmanjka časa in energije za vse preostalo, in kako vse skupaj poslabšujejo še administrativne ovire in zakonske vrzeli? Z družinami se skozi pogosto res težke življenjske trenutke prebija tudi predsednik Društva Delavska svetovalnica Goran Lukić, gost oddaje Botrstvo ob 10.00.
Tovarne ribjih konzerv so zaposlovale predvsem ženske
Konec 19. stoletja so se ob jadranski obali in na otokih začele odpirati tovarne ribjih konzerv. Do prve svetovne vojne jih je bilo že 28, zaposlovale pa so vsakogar, ki je hotel delati. Velika večina zaposlenih v teh tovarnah so bile ženske. O tem, kako so predelovalnice rib spremenile vlogo žensk v družbi, se bomo pogovarjali z Ivo Kosmos, kulturologinjo in raziskovalko na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU.
Program Ars
Ars humana – Uporniška pesem
Vsaj od konca druge svetovne vojne je uporniška pesem doma v krajih, ki jih pokriva in nagovarja skupna oddaja 3. programa Radia Slovenija, Slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. Zgodovina je namreč postregla z osvoboditvijo od nacizma in fašizma ter ovrednotila tudi enega izmed najbolj neposrednih izrazov ljudskega odpora: partizansko zborovsko pesem. Številni pevski sestavi so v svoj repertoar uvrščali vsaj nekaj borbenih pesmi, obstoječi partizanski zbori pa so svojo ponudbo posodabljali segajoč po bogati zakladnici svetovne družbenopolitično angažirane pesmi. Vloga in pomen uporniške pesmi v današnjih razmerah bo temeljno vsebinsko izhodišče našega mesečnega radijskega omizja. Neposredni vzgib za pogovor izhaja iz nedavne 50-letnice neprekinjenega delovanja Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki ga v studiu v Trstu zastopa dirigentka Pia Cah. Z uporniškimi stihi se med drugim ukvarja tudi sogovornik v ljubljanskem studiu, dr. Igor Saksida, urednik antologije H2SO4 – zbirka slovenske uporniške poezije. V celovškem studiu pa je Franc Kuežnik, z nami povezan dolgoletni pevec v številnih zborih na avstrijskem in slovenskem Koroškem ter pozoren spremljevalec nekajletne izkušnje koroškega partizanskega zbora.
