Pisalo se je leto 1973. Dva mladeniča, Tomaž Pengov - Pigl in Aco Razbornik, sta se ob podpori prijateljev (Milan Dekleva, Janez Krall, Bogdana Herman, Janez Brecelj, Metka Zupančič in drugi) v improviziranem snemalnem studiu v kopalnici stanovanja staršev Tomaža Pengova lotila snemanja glasbenega albuma. Za triindvajsetletnega kantavtorja in tri leta starejšega tehničnega mojstra je bil to prvi snemalni podvig. Album Odpotovanja je izšel 1. marca 1974 (z letnico 1973) in postal prva neodvisna jugoslovanska plošča s področja popularne glasbe.

»Težko je natančno pojasniti, kaj naredi Odpotovanja tako enkratna in neponovljiva. Prav gotovo vsebujejo občutja svojega časa, nemir mladosti in iskanja, ki svojega cilja sicer ne pozna, vendar ga čuti in sluti z vsem bitjem. In ta občutja so izražena s pesniškim jezikom, ki je izčiščen, varčen, hkrati pa zelo natančen. Pogosto srhljivo natančen. Je arhaičen in moderen hkrati in ravno to, da ohranja temeljne značilnosti poezije, recimo kitično obliko, pa rime oziroma asonance, vendar se vsega tega ne drži dosledno, je morda poskrbelo, da je prodrl tako globoko v zavest vsakega poslušalca. Toda hkrati je k temu treba dodati Pengovovo izjemno interpretacijo, njegov Orfejev glas, ki se brezhibno prilega besedam in njihovi zvočnosti,« je ob novi izdaji zapisal pesnik in glasbeni kritik Jure Potokar.

Odpotovanja so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ta plošča je bila povsem drugačna od siceršnje glasbe tistega (in še kakšnega drugega) časa in tudi po petdesetih letih ostaja nepresežena, zato smo jo poslušalcem želeli ponuditi v čim bolj pristni, restavrirani različici.

»Restavriranja in izdaje vinilnih Odpotovanj Tomaža Pengova smo se v ZKP lotili z vso skrbnostjo, s premislekom in spoštovanjem do enega od kultnih temeljev dediščine slovenske popularne glasbe. Pri tem smo sodelovali z vrsto predanih in strokovno kompetentnih ljudi, tudi iz tujine, ter s Tomaževimi sopotniki. Za legendarnega tonskega mojstra Aca Razbornika je bil to ne le prvi, ampak žal tudi zadnji projekt. Posebna, oštevilčena izdaja restavrirane vinilne plošče z arhivsko dokumentacijo in s pretočno kodo za prenos digitalne različice albuma tako izhaja pol stoletja po prvi neodvisni izdaji ŠKUC iz leta 1973 in nekaj več kot štiri desetletja po izdaji ZKP RTV (1981). Res smo lahko ponosni, da nam je uspelo, in hvala vsem, ki so k temu prispevali,« je povedala Mojca Menart, vodja ZKP RTV Slovenija.

Ta svojstven obred zvoka in besede, kot Odpotovanja v spremni besedi označi pesnik Milan Dekleva, se vsakega poslušalca dotakne na njemu lasten način: skozi poezijo, glasbo, tudi njuno odsotnost, tišino. Glasbeni novinar Stane Sušnik, vrstnik Tomaža Pengova, je v svojem zapisu v reviji Stop v marcu 1974 daljnosežno napovedal, da bo plošča skozi leta le še pridobivala pomen. Njegov članek lahko preberete na jubilejni izdaji plošče, tako kot tudi dva takratna članka iz Glasbene mladine in Tribune, ki ju je ustvarila ena od sodelujočih na plošči, poznejša članica Pengovove zasedbe Salamander Metka Zupančič. Besede izpred pol stoletja dopolnjuje današnji premislek novinarja in pesnika Jureta Potokarja, ki s svoje lastne perspektive osvetli vpliv Odpotovanj na poslušalce.

Izid restavriranega albuma bo na Prvem programu Radia Slovenija pospremil dvodelni niz oddaj Pol stoletja Odpotovanj, na sporedu bo 6. in 13. junija ob 22.30.

Ob približevanju petdesetletnice izida plošče pa je v produkciji Uredništva dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal dokumentarni film V odmevu nekega stranišča. Avtor filma Matevž Brecelj Oven se je s snemalno ekipo odpravil po sledeh spominov prijateljev Tomaža Pengova in izbrskal veliko slikovnega in drugega gradiva, ki doslej ni bilo na voljo javnosti.

Pri restavriranju jubilejne izdaje albuma Odpotovanja je sodeloval tudi legendarni tonski mojster in producent Aco Razbornik; zanj je bil to prvi in zadnji album, umrl je namreč 1. marca letos, točno pol stoletja po izidu albuma, na katerega je bil najbolj ponosen. Jubilejno izdajo je zato ZKP RTV Slovenija posvetila prav njemu.