V okviru Razvedrilnega programa Televizije Slovenija prihajata na spored dokumentarni oddaji, ki bosta gledalce popeljali v svet nadzemskih in podzemskih vod. Dve aprilski soboti vas vabimo k ogledu dokumentarnih oddaj, ki izpostavljata kraško in dolenjsko vodno krajino.
Serija oddaj Slovenski vodni krog se na Televiziji Slovenija uspešno predvaja že sedemnajsto leto, zadnjih šest let pa je serija, ki je delo neodvisnega producenta, režiserja in scenarista Matjaža Mihelčiča, vidna tudi v tujini.
Sprva je serija Slovenski vodni krog imela voditeljske pare, ki so raziskovali slovensko vodno krajino, naravne in kulturne znamenitosti ter spoznavali zanimive goste, zadnjih sedem let pa je serija vzpostavila bolj dokumentarno formo. Dinamična in zanimiva vsebina nagovarja širok krog gledalcev, visoka estetika in vizualizacija pa zasledujeta sodobne trende, tako z vidika tehnologije kot z vidika snemanja. Format serije so zaradi kakovosti prepoznali tudi v tujini, kjer Slovenski vodni krog že tretje leto predvaja hrvaška javna televizija HRT. In prav to bi moralo biti vodilo tudi pri nas. Tovrstne serije se morajo razvijati in predvajati drugod po svetu, saj smo s skupnimi močmi boljši in posledično bolj prepoznavni.
Več o že posnetih oddajah na www.cvkoncept.com.
KOČEVSKA REKA
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev.
Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast.
Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice.
Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš.
V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
GROSUPELJŠČICA IN RADENSKO POLJE
Grosupeljščica je večji potok, katerega struga se vije skozi Grosupeljsko kotlino na severozahodu Dolenjske. V svojem toku ima več imen: izvira kot Veliki potok 9 km severovzhodno od Grosupljega in teče do mlina v Veliki Stari vasi, od njega do grosupeljskega zaselka Jerova vas kot Stari breg. Po Grosuplju kot Grosupeljščica, v spodnjem toku od sotočja s Podlomščico pa kot Dobravka, ki teče po Radenskem polju, kjer naposled ponikne.
Starejša poimenovanja posameznih delov počasi nadomešča ime Grosupeljščica za celoten potok.
A njen slikovit vodni tok zaokrožujejo veliki ponori in ter jame na Radenskem polju, njihova okolica pa navdušuje s svojo biotsko raznovrstnostjo marsikaterega obiskovalca.
V tej skrivnostni krajini Dolenjske se prepletajo zgodbe preteklosti ter sedanjosti, skozi čas in prostor.
