Med najboljšimi slovenskimi dramskimi igralci, ki se bodo ob kulturnem prazniku poklonili velikim kulturnikom, je tudi Brane Grubar. Foto: Ivan Merljak
Med najboljšimi slovenskimi dramskimi igralci, ki se bodo ob kulturnem prazniku poklonili velikim kulturnikom, je tudi Brane Grubar. Foto: Ivan Merljak
Dr. Matjaž Kmecl Foto: Stane Sršen, RTV Slovenija
Idejna zasnova in režija Arsovega kulturnega dne oziroma Sporočil v čas iz pisateljske dežele: mag. Igor Likar. Foto: Stane Sršen, RTV Slovenija

Ob 10.10 se bomo mudili v Žirovnici, v hiši, ki je posvečena ostroumnemu narodnemu pre-buditelju, jezikoslovcu in bibliotekarju, dr. Matiju Čopu. Prešernov sosed – rojak, njegov duhovni vodnik in polemični jezikoslovec je prvi mož iz pisateljske dežele pod Stolom, ki mu bo na kulturni praznik namenjena posebna oddaja. Pripravlja jo Matej Juh, v njej pa sodelujeta dramski igralec Brane Grubar in gost dr. Matjaž Kmecl, ki bo osvetlil vlogo Čopa v duhovnem preporodu tedanjega časa.

Opoldne bo Vrba pozdravila Ljubljano, Ljubljana pa Vrbo. Na Prešernovem trgu bodo najboljši slovenski dramski igralci recitirali Prešernovo poezijo po svojem izboru.

Neverjetno velik je opus Frana Saleškega Finžgarja, ki je deloval z besedo in povezoval ljudsko dušo številnih krajev, kjer je služboval kot kaplan ali duhovnik, kjer je deloval z besedo – kot pridigar ali, kakor pravi on, najprej kot »sogovornik« ali pa kot pisatelj, zapisovalec številnih likov in podob svoje in naše dežele. Njegova pisma so zgovoren opis dobe in njegovih pobud za njegov čas in za naš čas. Od 14.30 dalje bomo poizvedovali, kako se je trudil za odkup in ureditev Prešernove rojstne hiše v Vrbi, koliko osebnega denarja je vložil v to, koliko lastnega denarja je kot urednik založbe namenjal piscem in jih tako opogumljal v vztrajanju v podjetju pisanja. Izvedeli bomo skoraj anekdotične podrobnosti o njegovem neutrudnem osebnostnem razdajanju vse do pozne starosti. Ne le da je povezoval ljudi, pisatelje, založnike, na podeželju je v številnih okoljih deloval za povsem praktične pridobitve prebivalcev.
Pisma najboljšim prijateljem Izidorju Cankarju, Jožetu Plečniku, svojemu neutrudnemu prevajalcu v številne svetovne jezike Francu Koledniku, oblastnikom in literarnim sodobnikom, pisateljskim kolegom so polna klenih, zdravih in celo zdravilnih besed ter bistrih opisov značajev in okolij.
Njegov pisalni stroj, ki so si ga izposojali vsi, da je sam kdaj pa kdaj ostajal brez njega ali pa zadnji, ki ga je lahko uporabil, o čemer je včasih v pismih temu ali onemu prijatelju med vrsticami tudi potožil, je prispodoba njegovih številnih dobrotnih razdajanj in velikih človeških dejanj.
Pri oddaji bodo sodelovali dr. Matjaž Kmecl, kustosinja in literarna vodička v Finžgarjevi hiši v Doslovčah Mira Novak, radijski povezovalec Igor Velše ter igralca Zvone Hribar in Brane Grubar.

Letos mineva 170 let od nastanka Zdravljice, ki jo je France Prešeren napisal na namig in željo velikega domoljuba in rojaka, znanega enologa Vrtovca. Spisal jo je z nenavadno odgovornostjo do vloge slovenstva in »slovenš'ne cele«, vanj pa ujel duh časa prebujajočih se evropskih narodov. Uporabil je retoriko napitnice, zdravice za himnično skupnost, in jo opremil z velikim domovinskim so-čutom.
Kako je napitnica, ki želi dobro drugemu, pravzaprav postala univerzalno sporočilo skupnosti, himna naroda, ki želi in nazdravlja z dobrimi željami tudi mejašu, sosedu? To bomo ugotavljali ob 16.05.
Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, ki oskrbuje Prešernovo rojstno hišo, je letos izdal posebno knjižico s 26 prevodi Zdravljice v tuje jezike. Slišali bomo dele naše himne v japonskem prevodu v izvedbi lektorice za japonski jezik Nagise Moritoki, angleški prevod v izvedbi dramskega igralca Marka Simčiča, arabski prevod v izvedbi Mohsena Alhadya, portugalskega v izvedbi prevajalke Barbare Jurišič, španski prevod v izvedbi dramske igralke in prevajalke Alenke Bole Vrabec ter grškega v izvedbi prevajalke Lojzke Avayannos. V uvodu pa bomo slišali tudi prvi posnetek Zdravljice v gorenjskem narečju. Prispeval jo bo znani prešernoslovec in akademik prof. Mirko Mahnič. Kot glas »gorenš'ne slovenš'ni celi«.

Ob 16.15 bomo predstavili lik in osebnost Janeza Jalna, njegove premalo poznane človeške in pisateljske poteze skozi dokumentarno posneto pripoved njegovega nečaka in oskrbnika njegove rojstne hiše, Janez Muleja. Kaj je podaril svojemu okolju in kako je zaznamoval čas sodobnikov, kaj je iz njegove duhovne zapuščine prepoznavno seglo v naš čas?
Jalen, ki je podobno kakor Franc Saleški Finžgar deloval kot duhovnik in mašnik, je z besedo nagovarjal tudi v knjižni obliki. Predvsem kot pisec ljudskih romanov in zgodb, prvih gorskih povesti. Znamenita dela, kot so trilogija Bobri in ovčar Marko, so bila tako brana, da so, denimo, skoraj ponarodela. Le malokdo ve, da je Jalen avtor scenarija za prvi slovenski film Triglavske strmine in da je skupaj z režiserjem prvega slovenskega celovečernega filma Metodom Badjuro napisal tudi celovečerni scenarij Zlatorog. Izvedeli bomo mnogo o tem, kako so nastajala Jalnova dela, kako si je dopisoval s sodobniki, kakšno usodo so doživljale njegove knjižne izdaje med literarno kritiko in bralci, kako se je kot gornik – skalaš, plezalec in preučevalec posvečal gorski krajini, kako se je pozneje, ko je služboval v Notranjih goricah pri Ljubljani, dosmrtno zaljubil v preučevanje ljubljanskega barja, kakšne načrte je imel s filmskimi upodobitvami svojih zgodb in romanov, kaj je načrtoval skupaj z Metodom Badjuro – od Triglavskih strmin do Zlatoroga in Bobrov.
V oddaji bosta poleg literarnega vodnika in oskrbnika Janeza Muleja sodelovala še velika poznavalca Jalnovega dela dr. Matjaž Kmecl in dr. Miran Hladnik.

Tretji program Radia Slovenija – program Ars projekt pripravlja v sodelovanju z Zavodom za turizem in kulturo Žirovnica, Društvom slovenskih pisateljev v okviru projekta Slovenska pisateljska pot in z Združenjem dramskih umetnikom.