Na evropskem razpisu za Projekte sodelovanja v kulturi Ustvarjalna Evropa je bilo letos uspešnih 18 slovenskih javnih zavodov in nevladnih organizacij. Štiri mednarodne projekte bodo vodile slovenske ustanove, med njimi je največ sredstev – dobrih 790.000 evrov – prejel obsežen multidisciplinarni projekt B-AIR, ki ga bo vodil Radio Slovenija.
Projekt je preplet tehnološke inovativnosti in humanistične tenkočutnosti, znanosti in umetnosti ter radia – sile, ki združuje.

Od nacionalnih radijskih hiš do nevladnih organizacij. Od raziskovalnih inštitutov do univerz. Od bolnišnic in zavodov za gluhe in naglušne, do vrtcev in domov za ostarele.

Devet partnerskih organizacij iz osmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija bo raziskovalo vlogo zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej, da bi – v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike idr. – nastale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine.

Kako na otrokov kognitivni, čustveni in osebnostni razvoj vplivajo dražljaji, ki jih prevaja slušna pot (zvok, glas, beseda, glasba)? Ali in koliko medijska prevlada vizualne stimulacije (TV in naprave z ekrani) nad nekdaj prevladujočo akustično stimulacijo vpliva na otrokov razvoj danes, drugače kot nekoč?

Uveljavljeni slovenski in tuji skladatelji, režiserji, pisci bodo ustvarjali simfonična dela, zvočne instalacije in radijske igre za dojenčke in malčke, produkcija pa bo v usmerjena tudi v razvoj novih radiofonskih del, namenjenih ranljivim skupinam: od malih bolnikov v otroških bolnišnicah do starostnikov v domovih za ostarele. Ob tem bodo nastajali tudi bolj specifični strokovni programi za ranljive ciljne skupine, na primer omogočanje glasovnega stika med materjo in novorojenčkom/nedonošenčkom v inkubatorju; uporaba glasbe v predpripravi na preiskave in posege, uporaba glasbe pri rehabilitaciji specifičnih razvojnih zaostankov (zlasti na področju govora) in drugo. Umetniški proces bodo vzporedno dopolnila strokovna srečanja z mednarodno udeležbo (delavnice, seminarji), predstavljen pa bo tudi v poglobljeni izobraževalnonovinarski produkciji.

AIR (Abstract Infinity Radio): Radijski program kot umetniško delo

Zvočna in radijska umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine bo predstavljena na našem radijskem programu, na tematskem kanalu Radio Z, kjer so na enem mestu zbrane vse vsebine za malčke, otroke in mladostnike, in na AIR-u, umetniškem spletnem radijskem kanalu, podprtem z inovativno tehnologijo, ki ga bo v projektu testno razvijal Inštitut Jožef Stefan. Gre za mednarodno radijsko platformo za umetniško spletno sodelovanje v realnem času, nadgrajeno s tehnologijami strojnega učenja.

AIR kot spletni radijski program, ki bo sam po sebi umetniško delo oz. umetniška deklaracija, bo z večkanalnimi spletnimi povezavami v realnem času prisluškoval svetu umetniških zvočenj, jih posredoval poslušalcem, hkrati pa jih bo večslojno nalagal v svojo “podzavest” in s pomočjo strojnega učenja postavljal v vedno nove kontekste. Ta radiofonski kanal bo mogoče poslušati usmerjeno, torej slediti urniku premier umetniških del, ali pa arbitrarno, in v njem ujeti vedno nove kontekste drobcev zvočnih spominov na vse, kar je bilo doslej v njem izrečenega oz. uzvočenega. Zbrana umetniška dela bodo tako v obliki kumulativne radijske zvočne strukture v njem živela dalje, v medijsko “večnost”.

Pomemben vidik te tehnološke ideje je želja po vzpostavitvi vseevropske mrežne infrastrukture, primerne za tako imenovane nizkolatenčne spletne projekte, ki bi v domeni evropske javne akademske mrežne infrastrukture in ob sodelovanju javnih radijskih postaj omogočali kompleksna vseevropska umetniška sodelovanja v realnem času. Osnovno načelo te ideje je odprtokodnost – odprtost teh sistemov za večsmerno projektno razvijanje v skladu s specifičnimi pobudami umetnikov oz. razvijalcev. To seveda v ospredje postavlja tudi vprašanje umetniške svobode v času, ko korporativne tehnološke rešitve na nezavednem nivoju vse bolj pogojujejo naše miselne tokove.

Radijski feniks

Čeprav živimo v svetu, ki ga zaznamuje hipertrofirana vizualna oz. mentalna stimuliranost, menimo, da je v njem prostora tudi za človeško uho. Radio v današnji razširjeni medijski krajini morda ni medij, ki ga bi človek izbral kot prvega, prepričani pa smo, da je to medij, ki bi ga človeštvo nazadnje opustilo. Zvok in slušna izkušnja imata v naših življenjih izjemen pomen, ki mu lahko sledimo od zgodnjih nevrofizioloških stadijev zarodka pa vse do mističnih filozofij, ki zvočno izkušnjo postavljajo na prvo mesto med izkušnjami čutnega sveta. S projektom B-AIR želimo odpreti vprašanje preobrazbe radijskega medija (tako v tehnološkem kot tudi družbenem smislu), s tem pa v slovenski in evropski prostor vnesti novo zanimanje za specifično radijsko ustvarjalnost.

Partnerji v projektu: Radiotelevizija Slovenija (SI), Inštitut Jožef Stefan (SI), CRESSON, Le Centre de Recherche sur l’Espace Sonore et l’environnement urbain – ECOLE D'ARCHITECTURE DE GRENOBLE (FR), RadioTeatar Bajsic i prijatelji (HR), BAZAART (RS), TA-SUOMEN YLIOPISTO (FI), TWIXTlab AMKE (GR), Internacijonalni Burch Univerzitet - International Burch University (BA), JAVNA MEDIJSKA USTANOVA RADIO TELEVIZIJA SRBIJE (RS)