V novih delih serije Družbeni fenomeni, v kateri s proučevanjem fenomenov ne zapisujemo le zgodovine in duha časa, temveč tudi določeno družbeno dogajanje, ki vpliva na širšo družbo, bo tokrat v ospredju digitalna odvisnost in pa vse bolj razširjen običaj postavljanja rojstnodnevnih mlajev.

Visoke, ravne smreke, plakati, transparenti, lesene rože, inovativne skulpture, prometni znaki, natlačene lutke, različni predmeti obešeni na debla brez lubja, vse to in še več so lahko rojstnodnevni mlaji. Pogosto jih srečujemo na podeželju, a tudi v mestnih središčih niso več redkost. Ne glede na velikost, obliko in postavitev, izražajo ustvarjalnost in izvirnost, postavljanje mlaja pa je vselej družaben dogodek, ki bistveno prispeva k ohranjanju skupnosti. Fenomen bo raziskovala oddaja Družbeni fenomeni: rojstnodnevni mlaji, ki bo na TV SLO 1 v torek, 23. 1., ob 20.00.

Tehnologija ima v našem življenju pomembno vlogo in težko si predstavljamo vsakdan brez uporabe računalnikov, telefonov ali kakršnih koli drugih zaslonov. Kje je meja med uporabo in zlorabo, kdaj smo odvisni in kdaj zasvojeni, kolikšna uporaba zaslonov je še sprejemljiva in kje iskati pravo ravnovesje med delom, zabavo in komunikacijo na zaslonih? Odgovore bomo iskali v oddaji Družbeni fenomeni: digitalna odvisnost v torek, 6. 2., ob 20.05 na TV SLO 1.

DRUŽBENI FENOMENI: ROJSTNODNEVNI MLAJI
Torek, 23. 1. 2024, ob 20.00 na TV SLO 1
Scenarij: Nina Cijan, Režija: Urška Žnidaršič, Direktor fotografije: Aleš Živec

Leta 2015 je fotografinja in umetnica Lucija Rosc začela na poti do Savinjske doline, od koder prihaja, opažat vse več rojstnodnevnih mlajev postavljenih ob hiše. S svojo inovativnostjo in izvirnostjo so hitro pritegnili njeno pozornost, zato jih je začela fotografirati in dokumentirati. Ker se je številčnost mlajev v naslednjih letih vse bolj povečevala, je začela na enem od družabnih omrežjih zbirati fotografije mlajev, kjer skorajda vsakodnevno prejema rojstnodnevne mlaje z različnih delov Slovenije.

In kako mlaj sploh nastane? Na predvečer rojstnega dne se skupina prijateljev, znancev, sorodnikov zbere, gre v gozd, izberejo najlepšo smreko, ki ji odstranijo lubje in jo okrasijo s predmeti, ki so na različne načine povezani s slavljencem ali slavljenko. Mlaj postavijo pred slavljenčevo hišo, ki mora ob tej priložnosti pogostiti vse sodelujoče. Mlaj naj bi stal pred hišo toliko dni, kolikor let slavljenec ali slavljenka obeležuje, odstranjevanje mlaja pa je znova priložnost, da se prijatelji zberejo, družijo in poveselijo.

Čeprav je postavljanje rojstnodnevnih mlajev relativno nov pojav, pa kot poudarja folkloristka dr. Majeta Pisk iz ZRC SAZU ima zgodovina postavljanja mlajev na Slovenskem dolgo tradicijo. »Že Dalmatin je v svoji Bibliji uporabil izraz 'maj' za zelenje, s katerim so ob začetku pomladi naznanjali začetek praznovanja novega življenja, nove rasti.« Večji razmah mlajev na Slovenskem pa lahko zasledimo v kasnejših stoletjih. Recimo upodobljeni mlaj na freski Vile Vipolže s konca 16. stoletja velja za eno prvih upodobitev mlajev na Slovenskem. Mlaje so sicer postavljali za posebne priložnosti ob določenih spominskih dnevih.

Obiski cesarja so bili v 19. stoletju priložnost, ob katerih so ljudje posebno radi postavljali mlaje. »Ko je leta 1856 prišel cesar Franc Jožef s Sisi na obisk Ljubljane, so po mestu postavili precej mlajev. Nekatere so okrasili z zastavami dežele Kranjske in s Habsburškimi zastavami, spet druge pa so okrasili z lampijončki in na ta način osvetlili večerno Ljubljano, kar je bilo takrat velik spektakel za prebivalce Ljubljane,« poudari zgodovinar dr. Gregor Antoličič.

V sodobnem času pa so se mlaji začeli postavljati najprej na Gorenjskem, kasneje na Štajerskem, na Dolenjskem in drugod po Sloveniji. Sprva so se mlaji postavljali zgolj ob 50 letnicah, ki velja za eno pomembnejših mejnikov življenja, danes pa jih lahko opazimo tudi ob drugih obletnicah. Podobno tradicijo postavljala rojstnodnevnih mlajev pa lahko zasledimo tudi v Avstriji, na Češkem, Slovaškem in v nekaterih delih Nemčije.

Mlaji so navadno visoke ravne smreke, višina mlaja pa je nakazovala na premoženjski status. Kot pove arhitekt dr. Miloš Kosec je mlaj nekakšen izraz želje, »da bi svoji skupnosti pokazali, da se pri vas dogaja nekaj slavnostnega, nekaj kar presega vsakdan in kar presega tudi krog znancev in družine in ima širšo, kolektivno naravo.«

Mlaj – kot očiščeno in okrašeno drevo – lahko razumemo tudi kot nekakšen spomenik, ki s svojo višino nakazuje na premoženjski status, saj dobiti visoko ravno smreko ni vedno lahko.

Danes lahko največ rojstnodnevnih mlajev vidimo na ruralnih območjih, a so postavljeni tudi v mestih, kjer so navadno manjši in prilagojeni urbanemu prostoru. Ne glede na to, kje so postavljeni pa vselej nakazujejo na kreativnost in izvirnost tistih, ki so mlaj pripravili in predstavljajo nepogrešljiv folklorni element.

DRUŽBENI FENOMENI: DIGITALNA ODVISNOST
6. 2. 2024 ob 20.05 na TV SLO 1
Scenarij Nina Cijan, Režija: Alma Lapajne, Direktor fotografije: Aleš Živec

»Tu sem zaradi ekranov, igrice te zasvojijo, te zvlečejo in te nekako prisilijo, da jih igraš. Jaz sem igrala igrice noč in dan. Bilo mi je težko in v neki točki me je mami odpeljala na Rakitno,« tako je opisala svojo izkušnjo s prekomerno uporabo zaslonov ena od udeleženk Digitalnega detox na Rakitni, prvega nacionalnega programa, ki naslavlja problematiko digitalne odvisnosti. Gre za tritedenski program namenjen mladostnikom, ki se soočajo s prekomerno rabo zaslonov, istočasno pa na Logoutu – centru, ki se ukvarja s pomočjo prekomerne rabe interneta - potekajo tudi delavnice za njihove starše. Kot poudarja psihologinja Nuša Klepec, je eden od pokazateljev, da gre za problematično raba spleta, ko ugotovimo, da otrok ali mladostnik uporablja zaslone kot pobeg iz resničnega življenja.

Iz resničnega življenja pa ne bežijo samo otroci in mladi, tudi pri odraslih je težko najti in postaviti ločnico med uporabo zaslonov za namene dela, zabave in sprostitve. V izobraževalno-dokumentarnem feljtonu smo se zato pogovarjali s tistimi, ki so se srečali s prekomerno rabo in s tistimi, ki so se še v pravem trenutku zavedali, da je pravo življenje mogoče najti le v realnem svetu, in ne v virtualnem. Za enega od protagonistov, ki zaradi narave svojega dela večino časa preživi za računalnikom, so eden od večjih izzivov, s katerimi se srečuje, številne zanimive video in avdio vsebine. Pravi, da so to nekakšni kradljivci pozornosti, ki ti ponujajo različne instantne potešitve radovednosti, a hkrati posegajo v čas namenjen delu, druženju in počitku. Psiholog Miha Kramli, strokovnjak s področja zasvojenosti pravi, da delo s tehnologijo ne zasvoji: »Kadar delamo s pomočjo nove tehnologije so naši možgani organizirani, da začutimo utrujenost in naveličanost. Ko pa prižgemo telefone, televizijo, računalnik za sprostitev in zabavo, takrat se sprožijo tudi drugi procesi, ki nas nagovarjajo k temu, da smo vedno več časa na napravah, da jih vse bolj intenzivno uporabljamo in vedno več tvegamo.«

Najbolj ranljivi pri uporabi tehnologije so prav otroci in mladi. Kot poudarja razvojna pediatrinja dr. Mateja Vintar Spreitzer, dobivajo v razvojno ambulanto v zadnjih letih »otroke, ki imajo težave na področju govora, pozornosti; otroke, ki težko vzpostavijo očesni kontakt in, ki splošno težje vstopajo v socialne interakcije«. Psiholog Kramli pa dodaja, da če ima otrok že v zibelki telefon ali monitor s slikanicami v intenzivnih barvah in zvokih, se njegovi nevroni povezujejo na podlagi intenzivnosti. Če ima otrok pri 2, 3 letih nekaj ur na dan monitor in to traja pol leta, se njegovi možgani prepričajo, da je fokus dogajanja skoncentriran na telefonu in se njegovi možgani odpovejo zaznavanju širine in obzorja. Ko ga v kasnejših letih peljemo v naravo, seveda ne more doživeti takšne intenzivnosti, kot jo s telefonom. »Če je otrok ali mladostnik nekaj ur dnevno na nasilnih vsebinah, se možgani adaptirajo na te vsebine. To ne pomeni, da bo streljal na druge, lahko pa postaja veliko bolj razdražljiv, eksploziven in to vpliva na njegove vedenjske vzorce. Od 100 zasvojenih z drogo so 3 nasilneži, od 100 zasvojenih z novo tehnologijo jih je 36 nasilnežev,« poudarja psiholog Kramli.

Nove tehnologije so danes sestavi del življenj otrok, mladih in odraslih in tudi v prihodnje bo tako, zato je pomembno, da si postavimo jasne meje, koliko časa preživeti za zasloni v povezavi z delom, učenjem in za zabavo.