Velikonočni prazniki bodo na programih Radia in Televizije Slovenija gledalcem in poslušalcem ponudili raznolike vsebine, povezane z največjim krščanskim praznikom. Na naših programih boste lahko spremljali praznično dogajanje v Sloveniji in po svetu, prenos katoliških in evangeličanskih bogoslužij, predvajali bomo dokumentarne filme, oddaje, koncerte z duhovno glasbo. Prazničnemu dogajanju bodo prilagojene tudi redne informativne oddaje.
TELEVIZIJA SLOVENIJA
Verske vsebine
Že to nedeljo, 24. marca, ko kristjani praznujejo cvetno nedeljo, bo na 1. programu Televizije Slovenija ob 10. uri oddaja Obzorja duha, ki se bo posvetila »cvetnici« in njenemu pomenu. Oddaji bo ob 10.30 sledil prenos nedeljskega bogoslužja na cvetno nedeljo z Brezij.
Na veliki petek, 29. marca, bo ob 18. uri na TV SLO 2 neposredni prenos Evangeličanskega bogoslužja na veliki petek s Sel, na istem programu pa si boste ob 21. uri lahko ogledali še oddajo Božji grobovi na Slovenskem, v kateri bodo domačini predstavili naslikani kulisni božji grob v katedrali v Gornjem gradu, stekleni božji grob v župnijski cerkvi na Vačah in Plečnikov božji grob pri kamniških frančiškanih. Ti božji grobovi so umetnostni in obrtni dosežek ter vzbujajo občudovanje številnih obiskovalcev. Ob 21.15 bodo gledalci na TV SLO 2 lahko spremljali neposredni prenos Križevega pota iz rimskega Koloseja.
Na veliko soboto bodo gledalci lahko takoj po osrednji informativni oddaji na TV SLO 1 slišali praznični poslanici evangeličanskega in katoliškega škofa.
V nedeljo, 31. marca, na veliko noč, bosta na TV SLO 1 ob 9.55 neprekinjeno neposredna prenosa slovesne velikonočne maše na trgu sv. Petra in nagovor Urbi et orbi. Ob 12.25 si bodo gledalci lahko ogledali še oddajo Obzorja duha.
Dokumentarni filmi in filmi
Uredništvo tujega igranega programa je za praznične dneve pripravilo zanimiv izbor dokumentarnih in igranih filmov. Na veliki petek ob 19.50 na TV SLO 2 si bodo gledalci lahko ogledali dokumentarni film Jeruzalem – gradbeni podvigi v Svetem mestu. Francoski dokumentarni film predstavi arhitekturne dosežke Jeruzalema; tam danes Judje molijo pred Zidom žalovanja, zadnjim ostankom Starega templja. Kristjani lahko obiskujejo Baziliko Svetega groba, kjer je umrl Jezus. Za muslimane pa Kupola na skali hrani najpomembnejši odlomek iz Korana. Dokumentarna oddaja prikaže, kako so te najsvetejše stavbe v Jeruzalemu gradili, da so lahko uspešno kljubovale času, potresom in vojnam ter se ohranile vse do danes.
Na veliko noč si boste ob 15.10 na TV SLO 1 lahko ogledali praznično filmsko gostijo s konca 80. let Babettina gostija, ob 22.30 pa še dokumentarni film Krt, kjer svojci, v skrbeh za dobro počutje svoje matere, ki jesen življenja preživlja v domu starejših, najamejo zasebnega detektiva Romula. Ta nalogo zaupa 83-letnemu Sergiu, pravkar ovdovelemu gospodu, ki postane nov prebivalec doma in preiskovalec pod krinko.
Na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, bo na 1. programu Televizije Slovenija ob 20.05 na sporedu film Še vedno verjamem, ameriška romantična drama, posneta po resničnem življenju Jeremyja Campa, velike zvezde krščanskega rocka. Ob 22.25 bo na sporedu še italijanska biografsko-zgodovinska drama Dante. V njej spremljamo zgodbo o Danteju, velikem italijanskem renesančnem umetniku, vendar je pripovedovana po spominih njegovega sodobnika Boccaccia. V retrospektivi spremljamo najzanimivejše dogodke iz Dantejevega mladostnega in tudi kasnejšega življenja.
Koncert na TV SLO 2
V Uredništvu za resno glasbo in balet bodo na veliki petek ob 17.25 na TV SLO 2 predvajali poseben koncert z velikonočnimi moteti našega Jacobusa Händla – Gallusa, enega največjih renesančnih skladateljev. Koncert so posneli v cerkvi Sv. Petra v Radovljici v okviru Festivala Radovljica, nastopil je francoski ansambel Musica Nova, koncert bogatijo tudi izjave o Gallusu in tematiki motetov.
RADIO SLOVENIJA
Tretji program Radia Slovenija – Program Ars
Oddaja Musica sacra ob 9.25, bo v znamenju pravoslavne postne glasbe. Strastnaya Sedmitsa (Sedem dni trpljenja) je naslov oratorija, ki ga je ustvaril ruski skladatelj Alexander Tihonovič Grečaninov. Nanaša se na posamezne dni velikega tedna in čeprav naj ne bi bilo namenjeno liturgiji, je v njem opaziti izvrstno skladateljevo poznavanje in razumevanje bogoslužij velikega tedna v pravoslavni cerkvi in njihove glasbene manifestacije.
Evroradijska cvetna nedelja, 24. 3. 2024, od 11.04 do 23.45
Evroradio je tudi letos ob pomoči kuratorjev oblikoval posebno ponudbo – Evroradijski niz koncertov za veliki teden, katerega osrednji dan je cvetna nedelja. Ponudba tokrat obsega deset koncertov z glasbo, ki se tematsko navezujejo na postni oziroma velikonočni čas; izmed njih so za predvajanje na Arsu izbrali polovico koncertnih dogodkov, začenši ob 11.15 z oratorijem Odrešenikove zadnje ure Louisa Spohra, ki bo zvenel v izvedbi Stuttgartskega komornega zbora in Nemškega komornega filharmoničnega orkestra iz Bremna pod vodstvom Friederja Berniusa. Sledil bo posnetek koncerta z naslovom Ta svet ni edini, ki ga je v Vilni izvedel mednarodno prepoznavni zbor Jauna Muzika in na programu prepletel glasbo mojstrov 2. polovice 16. stoletja Palestrine in Gabrielija z deli sodobnega skladatelja Giovannija Bonata. Vrhunec dneva bo nastopil ob 16.00, ko bo v odloženem prenosu, v izvedbi Nizozemskega radijskega zbora, Kraljevega orkestra Concertgebouw in uglednega britanskega strokovnjaka za glasbo starejših obdobij Trevorja Pinnocka v vlogi dirigenta, zvenel Bachov Pasijon po Janezu. Programski izbor dopolnjujeta še francosko obarvani vokalno-instrumentalni program, ki ga bo ob 18.30 v cerkvi naše Gospe v Koebenhavnu izvedel Danski nacionalni koncertni zbor in koncertni program z naslovom Aeternam (22.30), ki poleg del Brahmsa, Mendelssohna, Grigorjeve, Mahlerja in Vivancosa vsebuje tudi Štiri sakralna dela »naše« Nane Forte in ga v Münchnu pripravlja Zbor Bavarskega radia pod vodstvom mlade in prodorne zborovodkinje latvijskih korenin Kriste Audere.
Kot dodatka k Evroradijski cvetni nedelji pa boste lahko slišali še dva koncerta iz posebne evroradijske ponudbe koncertov za veliki teden:
- v torek, 26. 3., ob 16.30, bosta v oddaji Koncertni dogodki na tujem zvenela Bartókov Klavirski koncert št. 2 (solist Olli Mustonen) in Simfonija št. 2 Antona Brucknerja, ki je vanjo vtkal nekaj motivov iz različnih sakralnih del, izvedel pa jo bo Nemški radijski filharmonični orkester Saarbrücken Kaiserslautern pod vodstvom Pietarija Inkinena.
- petkov Zborovski koncert, 29. 3., ob 22.05, pa bo v znamenju pretežno sodobnejše, tudi povsem sveže zborovske glasbe, ki jo bodo uzvočili člani Vokalnega ansambla Danskega radia pod vodstvom Martine Batič.
Zvečer ob 19.30 bo sledil neposredni prenos iz Slovenske filharmonije: PVC 5 in ob 23.00 Literarni nokturno: Dolores M. Terseglav: Križev pot.
Ob 22.05 bo na sporedu radijska igra Patra Romualda v priredbi in režiji Aleša Jana Škofjeloški pasijon. Radijska igra je posneta v posebnem vzdušju, zaznamovanem s samosvojim verskim in gledališkim doživljanjem. Igri bo ob 23.05 sledila oddaja Literarni nokturno z naslovom Prvi kristjani: Ob prižiganju svetilke.
V oddaji Filmska glasba ob 14.35 boste poslušali glasbo k filmu Kristusov pasijon Johna Debneya. Glasba k filmu je delo dobro poznanega filmskega skladatelja Johna Debneya. Gre za obširno orkestralno delo z mogočnimi zborovskimi vložki, s katerimi je skladatelj naslikal Kristusovo trpljenje in smrt.
Ob 19.30 bo sledil neposredni prenos 4. koncerta abonmaja Filharmonični klasični koncerti z naslovom »Za post«.
Ob 22.05 bo na sporedu oddaja Zborovski koncert, kjer boste poslušali posnetek koncerta Pomlad in velika noč Vokalnega ansambla Danskega radia pod vodstvom Martine Batič (15. 3. 2024 v Københavnu).
Ob 23.00 bo na sporedu Literarni nokturno, kjer bomo poslušali besedilo O pirhih Jurija Paljka.
V oddaji Sledi večnosti ob 9.00 se bodo posvetili praznovanju največjega krščanskega praznika Velike noči.
Kristus je vstal je naslov slovenske ponarodele cerkvene velikonočne pesmi, katere avtor je Stanko Premrl. To pa je hkrati tudi vzklik oz. pozdrav, s katerimi se za veliko noč pozdravljajo mnogi verujoči kristjani po vsem svetu, tako vzhodnih kot zahodnih cerkva. Vzklik je navdahnil mnogo glasbenih ustvarjalcev različnih glasbenih obdobij in slogov. Več o tem v oddaji Musica sacra: Kristus je vstal, ki bo na sporedu ob 9.25.
Ob 18.00 bodo v oddaji Sedmi dan v ospredje postavili vstajenjsko skrivnost. Jezusovo vstajenje pomeni zmago nad smrtjo in obljubo večnega življenja. V to veliko skrivnost verjamejo in ji zaupajo kristjanke in kristjani različnih krščanskih Cerkva in ločin. Za marsikoga med njimi pa pomeni tudi velik up in pomoč pri premagovanju težav tuzemskega življenja.
Ob 20.00 bodo lahko poslušalci v Glasbenem portretu spoznali veliko noč s skladateljem Antonom Brucknerjem. Mnogi ga primerjajo z Wagnerjem, Mahlerjem, Franckom, Brahmsom in drugimi ... A vendar je njegova glasba drugačna in posebna: pri njej se namreč izgublja tradicionalni razloček med duhovno in posvetno glasbo, teme iz njegovih nabožnih skladb se pojavljajo v simfonijah, v katere je vpletel tudi korale; po njegovi zaslugi sta tako »pridobili« obe zvrsti glasbe, obe je hkrati obogatil s poznoromantičnimi prvinami.
Ob 22.05 bo sledila oddaja Literarni portret z naslovom Zorko Simčič: Velikonočni triptih. Velikonočni triptih Zorka Simčiča sestavljajo pripovedi iz let 1929, 1959 in 1990. V njih spremljamo avtorjevo doživljanje velikonočnega časa v treh različnih, a prek pripovedovalca med sabo vendarle tudi povezanih mestih: v Mariboru, Buenos Airesu in Ljubljani.
Ob 23.00 bo v Literarnem nokturnu predstavljen libanonski pesnik, pisatelj in slikar Kahlil Gibran, ki je verjetno najbolj znan po knjigi Prerok. Ta je, med drugim, ena najbolje prodajanih knjig vseh časov.
Ob 14.05 bodo lahko poslušalci v oddaji Ars humana raziskovali knjigo Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos. Francoski filozof in pesnik Jean-Louis Chrétien, nekdanji predavatelj na pariški Sorboni, v njej razvija misel, da človek v svojem najglobljem notranjem prostoru ni sam, ampak šele tam lahko pride do pristnega srečanja z božjim. Knjiga prinaša tudi uvid v to, kako so človekov notranji ustroj razumevali misleci od antike do moderne dobe.
Ob 22.05 pa bo na sporedu radijska igra Ervin Fritz: Srčevje svetega Andreja. Radijska igra je svojevrstna moraliteta o Jezusu in njegovih učencih - apostolih je napisana po motivu vsebinsko nenavadne slovenske ljudske pesmi z nabožno vsebino: apostol Andrej se je pregrešil zoper zapovedano uboštvo in se za svoj greh spokoril s sežigom na grmadi. S to mučeniško smrtjo pa si protagonist prisluži življenje: Jezus namreč Andrejevo srčevje – edino, kar je od njega ostalo v pepelu – podari mladi krčmarjevi hčeri, da ga použije, zanosi in ob letu osorej da svetniku Andreju novo življenje. Ervin Fritz je svojo moraliteto vešče napisal v tekoči, arhaični metriki ljudske pesmi, s satirično refleksijo davnega izročila.