Telesa teh zrelih gospa so zgolj posode, v katerih prebivajo ženske različnih starosti – iz obdobij, ki so jih že preživele. Danes potujejo po svoji volji in se v preteklih življenjih ustavijo tam, kjer so jih ta zaznamovala. Ena ob pevskih nastopih, spet druga ob trenutku, ko je plesala s svojim možem, tretja ob trenutkih mučenja, ko so jo zaprli pri 16. letih ... Gospe so izgubile svoje fizične ljubezni, ne pa tudi ljubezni do življenja. Še vedno se rade uredijo, nadišavijo, veselijo, praznujejo življenje.

Ženski v zahodnem svetu staranje ni dovoljeno, pomembno je, da je lepega videza, da nima gub in da je vitalna. Takšna miselnost je absurdna in zanika življenje v njegovem bistvu: »Staram se, ker živim!« Sodobna družba ima starostnike za odvečne ostaline preteklosti, ki jih čaka le še smrt.

Ljubezen do življenja pa je tisto, nad čimer naj bi se ljudje zamislili ob ogledu tega čutnega dokumentarca.

Scenarij za dokumentarni film Za pogledom sta napisali Jette Ostan Vejrup in Alma Lapajne, ki ga je tudi režirala. Direktor fotografije in snemalec je bil Aleš Živec, montažer Milan Miloševič, avtorica glasbe pa Mateja Starič.