Desetega februarja bo ob 22.05 na programu Ars premiera radijske igre Razglednice slovenske dramatičarke Simone Hamer v režiji Primoža Ekarta, priznanega igralca, ki se zadnjih nekaj let uspešno uveljavlja v vlogi gledališkega režiserja, Razglednice pa so njegov radijski prvenec.
Že naslov igre kaže na vizualnost, besedilo pa ga le še podpre. Zato je še toliko bolj vznemirljivo, kako na radiu zveni pisana podoba sveta, ki ga s svojim fotoaparatom opazuje, posname, občuti in komentira ženska brez posebnosti, slehernica, kakršno je zastavila avtorica.
Predstavitev z javnim poslušanjem igre in pogovorom z ustvarjalci bo v petek, 4. februarja, ob 15. uri v studiu 26 Radia Slovenija. Pogovoru boste lahko prisluhnili v oddaji Oder, 8. februarja, ob 14:05 na programu Ars.
Simona Hamer
Simona Hamer je za dramsko besedilo Razglednice leta 2018 prejela Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo tistega leta. Aprila 2017 je besedilo uprizorila ljubljanska Drama na Malem odru v režiji Ajde Valcl s Polono Juh v glavni vlogi. Snov črpa iz popotniških izkušenj različnih žensk. Riše, slika in vrezuje različne podobe fotoaparata, ki posname več kot le pojavno stvarnost. Besedilo je že samo po sebi pot – v različne kraje, prostore, razmerja, srečevanja, skozi različne vizure in k različnim ljudem. Kritiko zdajšnje nevrotične družbe, ujete v vsakdanjo mehansko rutino, vzpostavi prav s fotografiranjem njenega nasprotja v živopisnosti barv, glasov, pokrajin, ki spreminjajo in razširjajo pogled ter bogatijo zaznavo sveta in ljudi v njem. Fragmentarna dramaturgija ne pušča vzorca, ampak razširja platno v vse smeri, pri čemer ne pozabi na zavojevalske apetite in krvavi del zgodovine. Tako se v nedramski obliki, nekakšni krpanki, vzpostavljajo nasprotja dojemanj in ravnanj, ženski pogled s patriarhalno zaznamovano zgodovino pa na koncu le oblikuje toliko bolj zavezujoče žensko stališče, kolikor bolj razgalja in s tem ruši patriarhalni, hierarhično oblikovani družbeni vzorec.
Ob radijski premieri Razglednic je avtorica Simona Hamer povedala: »Razglednice ali strah je od znotraj votel, od zunaj ga pa nič ni, so besedilo o prestopanju mej – tako fizičnih, kot tistih v glavah, so hvalnica raznovrstnosti in (zgodovinski) opomnik pred enoumjem in pogoltnostjo. Sama izjemno rada potujem in tako širim horizonte svojega (notranjega) sveta. Prepričana sem, da je za ustvarjalnega posameznika ključna radovednost, občasni izstopi iz cone udobja in odprto srce. Pa seveda pravi potni list. Dejstvo je, da si prestopanje mej lahko privoščimo zgolj srečneži določenih nacionalnosti.
Tinka, ki nas kot glavni lik popelje na dramski izlet okrog sveta, je fotografinja, popotnica, mama, partnerica – seznam njenih vlog je neskončen in v resnici nič kaj spektakelski. Kljub njeni afiniteti do potepinstva je namreč precej običajna slehernica, ki se šibi pod skrbmi in anksioznostmi, značilnimi za našo vrsto hommo capitalismus. Sicer je feminizem kot življenjski nazor, ki temelji na spoštovanju, vključevanju in enakopravnosti, vtkan med vrstice besedila, sem se pa načrtno ognila temu, da bi postal glavna tema.
Dramatika je moj najljubši ustvarjalni peskovnik ravno zaradi neskončnega kreativnega potenciala, ki ga ponuja tako na področju literature kot avdiovizualnih medijev. V Razglednicah sem namenila veliko pozornosti jeziku, formam in kalejdoskopski strukturi, s katerimi sem želela osvetliti raznovrstne odtenke življenja na našem planetu. Tako poleg spominskih razglednic iz Tinkinih potovanj srečamo tudi Oprodo in Osvajalca, ki predstavita kolonializem od Kolumba pa do danes, in prisluhnemo brezglasnim pričam človeške zlobe, kot je drevo na polju smrti v Kambodži ali Stari most v Mostarju.«
Primož Ekart, režiser radijske upodobitve Razglednic: »S Simono Hamer sva sodelovala že pri kar nekaj projektih in poznal sem njena besedila, ki jih je pisala. Želel sem si, da bi lahko katerega od teh tudi režiral. Ko sem prebral Razglednice, je bilo več stvari, ki so me pritegnile. Med njimi je gotovo dramska pisava. Več pripovednih linij, ki se prepletajo okrog ene, pravzaprav dveh tematik: potovanj, osvajanj neznanih prostorov, kultur, dežel in tema fotografije ter strast do fotografiranja kot umetniškega izražanja.
Vsaka od teh pripovednih linij je pisana na svoj način, v svoji dramski pisavi. Tu so razgledniški realistični prizori s potovanj, notranji monologi glavne junakinje, povezani s fotografijo, monologi različnih predmetov ali objektov, ki so v nekem trenutku žrtev ali nema priča človekovih osvajanj in zavojevanj, ter dokumentaristični dialogi Osvajalca in njegovega oprode, vsakokrat povezani z zgodovinsko osebnostjo, ki je kolonializirala določen del sveta. To mi je pomenilo precejšen izziv.
Izziv pa je bil tudi, kako povedati zgodbo znotraj radijskega medija. Zame je to bila prva izkušnja z radijskim medijem v vlogi režiserja. Tu so mi seveda bili v veliko pomoč sodelavci: dramaturginja, oblikovalka glasbe, tonski mojster. Zgodbo, ki je pravzaprav zelo vizualna, saj se neprestano seli v različne prostore in dele sveta, tu pripovedujemo samo z dialogom, zvoki, ustvarjanjem različnih zvočnih pokrajin. S sodelavci smo si tako prizadevali za oblikovanje in prepletanje različnih prostorskih razpoloženj in glede na različne pripovedne linije tudi različne žanre.
Poleg tega, da je bilo zame to delo izjemno vznemirljivo in je predstavljalo velik izziv, kar me je vsakič znova navduševalo, so mi izkušeni soustvarjalci odkrili marsikaj novega znotraj meni do takrat nepoznanega medija in so mi med snemanjem in poznejšo montažo radijske igre predstavljali vsakodneven navdih.«
Radijska igra Razglednice
Dramaturginja igre je bila Vilma Štritof, tonski mojster Matjaž Miklič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. V množici različnih igralskih vlog osrednji lik interpretira Barbara Cerar, Osvajalca Primož Pirnat, Oprodo Gregor Gruden, druge pa Jan Bučar, Lena Hribar, Matic Lukšič, Nina Valič, Vid Klemenc, Jurij Drevenšek, Silva Čušin, Primož Ekart, Primož Vrhovec, Mia Skrbinac, Nik Škrlec, Boris Cavazza, Janez Hočevar, Rok Kunaver in Marli Železnik.
