Kako je leta 1971 o znanosti razmišljal akademik Andrej O. Župančič, doktor medicine, redni član SAZU, in kako o znanosti, umetnosti in družbi skozi svoja raziskovalna področja razmišljajo današnji raziskovalci na ZRC SAZU. V dokumentarnem filmu spoznamo prof. dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SAZU, ki se razmišlja o izjavi akad. Župančiča, da »znanost vodi v propad človeštva«. Akad. Župančič je namreč že tedaj razmišljal proti toku in menil, da bo zaradi naših dejanj človeštvo propadlo, saj uničujemo naravo in s tem sami sebe. »Jaz sicer ne verjamem, da se človek lahko iz zgodovine česarkoli nauči, ampak to, da obstajajo neki podatki o nekem družbenem dogajanju vendarle omogoči vsaj teoretsko možnost, da mi naslednjič ne bomo ponovili iste napake«, razmišlja prof. dr. Luthar.

Akademik Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa pojasni, da je potrebna izjemna pozornost pri varovanju narave, saj onesnaževala s površja prehajajo v kraški svet in lahko onesnažijo pitno vodo – kar polovica prebivalcev dobiva pitno vodo iz kraških vodonosnikov –, ali pa se bodo onesnaževala v kraškem svetu shranila in se vrnila generacijam za nami. »Ko bo nekdo bral teh nekaj centimetrov sige, v katerih je zapisana naša civilizacija, srčno upam, da ne bo prebral katastrofe.«

Izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša odpre vprašanje jezika kot tistega, ki nas opredeljuje in je več kot le sporazumevanje. Pospremi besede Borisa Pahorja iz neobjavljenega intervjuja iz leta 2017 o tem, da je ljubezen do jezika črpal pri materi in prav iz njenih besed spoznaval svet. »Čeprav je pogosto očitano humanističnim raziskovalcem, da so odmaknjeni od naravnih zakonov, lahko rečemo, da ravno humanistika vzpostavlja pogled od zunaj in da je to tisti del, ki je zelo osvobajajoč, emancipatoričen.«

Vesna Liponik je mlada raziskovalka Filozofskega inštituta, ki v svojem delu prepleta tako znanstveno kot umetniško udejstvovanje. Razmišlja o odnosu med človeškim in živalskim, o tem, kako si živalske vrste podrejamo in izkoriščamo, predvsem v luči globalnega kapitalizma, v katerem smo priča segrevanju planeta, krčenju gozdov in uničevanju biotske raznovrstnosti. »Če umetnost izhaja iz nekega premisleka, koncepta, afekta, živeče izkušnje, ki nam pomaga ne le razumeti svet, ampak dejansko tudi živeti, tudi z znanostjo ni nič drugače«.

Kam nas bo torej pripeljala znanost? Odgovore sta v novem dokumentarnem filmu Uredništva izobraževalnih oddaj Televizije Slovenija Znanost, umetnost, družba – ZRC SAZU iskala scenaristka filma Katja Stamboldžioski in režiser Amir Muratović. Direktor fotografije je Andrej Lupinc, snemalec Vid Osredkar, montažer Zlatjan Čučkov.