Kot je v svojem nagovoru dejal slovenski predsednik Borut Pahor, skupno počastitev še prav posebej utemeljujejo temeljne, skupne evropske vrednote – mir, sožitje, solidarnost, spoštovanje, povezovanje in sodelovanje. "Skupna slovesnost jih živo osmišlja, zato je danes Celovec simbolna prestolnica združene Evrope," je še dejal slovenski predsednik, ki je govoril v slovenščini.

V uvodu je spomnil, da je v dvorani grbov v deželnem svetu našel svoj dom tudi knežji kamen, ki je dolga stoletja predstavljal mogočen simbol, na njem pa so voditelji prisegali v slovenščini, pozneje v nemščini. "Nima vsak narod takega kamna, da bi zidal na njem. Naša naroda si ga delita in ga imata oba," je še dejal. Avstrija in Slovenija sta po besedah slovenskega predsednika danes sosedi, prijateljici, partnerici in zaveznici v skupnem evropskem domu.

O koroškem plebiscitu pred stotimi leti je še dejal, da je bila z njim na južnem Koroškem prvič postavljena meja, ki je zarezala v večstoletno sobivanje nemško in slovensko govorečih prebivalcev prejšnjih skupnih držav. Poudaril je, da so bile Slovencem dane številne obljube, pred plebiscitom in po njem, zlasti z avstrijsko državno pogodbo. "V marsičem so bile obljube in zaveze izpolnjene, v mnogočem še ne," je opozoril Pahor. Dodal je, da koroški Slovenci upravičeno pričakujejo hitrejši napredek pri njihovem izpolnjevanju, zlasti na področju jezika.

Pahor je v govoru še dejal, da se mu je večjezičnost vedno zdela veliko bogastvo, saj daje jezikovno in človeško širino in zbližuje. "Predstavljam si, da tudi tu ljudje lahko čutijo podobno. Preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. Sreča je na strani pogumnih," je ob koncu govora dejal slovenski predsednik in prav tako požel dolg aplavz.

Koroška – dežela, ki združuje Avstrijo in Slovenijo

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je na osrednji slovesnosti v Celovcu koroškim Slovencem tudi v slovenščini opravičil za krivice in zamude pri uresničitvi njihovih ustavnih pravic. Pred tem je v govoru navedel 8. člen avstrijskega ustavnega zakona, v katerem se Avstrija zavzema za jezikovno in kulturno raznolikost, ki prihaja do izraza v avtohtonih narodnih skupnostih, in da je treba skrbeti, varovati in podpirati jezik, kulturo in obstoj teh narodnih skupnosti ter da Avstrija v preteklosti tega ni vedno spoštovala.

Avstrijski predsednik je še dejal, da je Koroška posebna dežela, ki na poseben način združuje Avstrijo in Slovenijo, v njej pa že več stoletij živijo Korošci slovenskega in nemškega maternega jezika. "Slovenska narodna skupnost je samoumevni del Koroške in Avstrije," je dejal.
Ob tem je poudaril, da so pred stotimi leti tudi številni pripadniki slovenske narodne skupnosti glasovali za "enotnost Koroške in pripadnost Avstriji" in da bi se brez njih plebiscit končal drugače.

Van der Bellen je v svojem govoru še poudaril, da so "Korošice in Korošci veliko dosegli in da so zaceljene nekatere odprte rane, Koroška pa je ubrala pot sprave". Ob tem je pozval k manjšinski politiki, ki bo ustrezala sedanjim pogojem življenja in potrebam. "Vse naše narodne skupnosti so most do naših sosedov. V dvojezičnih šolah in vrtcih se avstrijski otroci slovenske narodne skupnosti učijo skupaj s svojimi nemško govorečimi vrstniki in otroki iz Slovenije. Učijo se drug od drugega. To me dela samozavestnega. Prek njih Evropa postaja tesneje povezana. Tako si predstavljam našo skupno evropsko prihodnost," je še dejal avstrijski predsednik, ki je na začetku govora, za katerega je požel dolg aplavz, v slovenščini tudi dejal, da je lepo, da danes skupaj zaznamujemo obletnico.

Koroški Slovenci pozdravili nepričakovano opravičilo

Predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem pozdravljajo opravičilo avstrijskega predsednika. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ene od krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, Valentin Inzko je dejal, da opravičila niso pričakovali, da pa mu je koroški deželni glavar Peter Kaiser v petek dejal, da bo "prišlo nekaj važnega".

Inzko je ocenil, da bo ugled avstrijskega predsednika, ki je po njegovem mnenju že zdaj ogromen, od zdaj še večji. Veseli ga tudi, ker je občinstvo na današnji slovesnosti Van der Bellnovo zgodovinsko opravičilo sprejelo z bučnim aplavzom. "Na teh novih osnovah lahko gradimo naprej. Saj je zelo važno, kaj se bo zgodilo po 10. oktobru in proslavah," je poudaril predsednik NSKS-ja.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug je dejal, da je opravičilo avstrijskega predsednika zgodovinski trenutek v koroški zgodovini. "To in podvojitev podpor sta dva bistvena signala za prihodnost, ki naj bi bila v znamenju sožitja, miru in sprave na Koroškem," je poudaril.

Obisk prvih dvojezičnih jasli v Celovcu

Poleg slovenskega in avstrijskega predsednika so imeli v dvorani grbov v celovški deželni hiši slavnostne nagovore tudi predsednik deželnega zbora avstrijske Koroške Reinhart Rohr, celovška županja Maria-Luisa Mathiaschitz, predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug, član deželne vlade avstrijske Koroške Martin Gruber, avstrijska ministrica za ženske in integracijo, ki je pristojna tudi za avstrijske manjšine, Susanne Raab, podkancler in minister za umetnost, kulturo, javno upravo in šolstvo Werner Kogl ter deželni glavar Peter Kaiser.

Predsednika Slovenije in Avstrije sta po osrednji slovesnosti obiskala še Slomškovo hišo, kjer so septembra odprli prve dvojezične jasli v Celovcu. Pahor in Van der Bellen sta ob tej priložnosti jaslim izročila knjige in igrače za otroke. Pahor je v izjavi za medije povedal, da je bil današnji dan izjemen. "Danes je sijalo sonce," je bil slikovit. Ob tem je izrazil željo, da sonce ne bi nikoli zašlo. Van der Bellen je današnji dan označil za zgodovinskega in izrazil upanje, da ni poti nazaj. Direktor Mohorjeve družbe Karl Hren je poudaril, da se mora manjšina sama boriti za svoje pravice, da pa je lepo imeti takšne prijatelje na Dunaju in v Ljubljani.

Predsednika sta se v okviru obiska sešla tudi s člani projektne skupine "gemeinsam 2020 skupno" in se udeležila odkritja svetlobne skulpture Tomasa Hokeja, zmagovalca natečaja GRENZENLOS-BREZMEJNO. Skupaj sta si tudi ogledala potujočo razstavo CHARINTHIja 2020, ki na sodoben in inovativen način spodbuja dialog z obiskovalcem in ga popelje na časovno potovanje skozi sto let zgodovine, hkrati pa posreduje sporočila sedanjosti in ponuja dialog s prihodnostjo.

Ministrica Jaklitscheva obiskala Šentjakob v Rožu

Slovenskega predsednika je na uradnem obisku v Avstriji spremljala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, ki je ob robu stote obletnice koroškega plebiscita skupaj z avstrijsko ministrico, pristojno za manjšine, Susanne Raab obiskala Šentjakob v Rožu. V tej občini so nedavno sprejeli odločitev, da bodo v vseh vaseh občine postavili dvojezične smerokaze in krajevne napise. Jaklitscheva je v govoru na prireditvi v tem kraju poudarila, da se je ozračje na avstrijskem Koroškem v zadnjih letih bistveno spremenilo - na bolje. "Vedno več jih je, ki spoznavajo, da sobivanje dveh različnih narodov prostor bogati in ga krepi. Vedno več jih je, ki v dvojezičnosti vidijo prednost in ne ovire," je dejala.

Ministrica je pozdravila nedavno odločitev avstrijske vlade o podvojitvi finančne podpore avstrijskim manjšinam. To po njenih besedah potrjuje, da avstrijska vlada svoj program in zaveze, ki jih je dala Avstrija pred stotimi leti manjšini in jih je pred 65 leti potrdila v avstrijski državni pogodbi, resnično jemlje resno in z vso odgovornostjo. Prav tako je pozdravila odločitev občinskih oblasti v Šentjakobu v Rožu, da vse vasi v občini dobijo dvojezične napise. "To je gesta, ki navdušuje, gesta, ki je in mora biti sama po sebi zgled vsem," je poudarila.

Jaklitscheva je v odzivu na opravičilo avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna koroškim Slovencem dejala, da to kaže, da so koroški Slovenci del Avstrije in enakopraven del avstrijske Koroške.

Protest mladih koroških Slovencev

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem je ob stoletnici koroškega plebiscita v Celovcu pripravil protest. Protestniki so se zbrali na železniški postaji, nato pa so se podali do deželne hiše v središču mesta. Protesta se je udeležilo približno 100 ljudi.

Protest je potekal pod geslom 10. oktober – ni vzroka za praznovanje! Za antifašistični konsenz na Koroškem. Klub je na svoji strani na Facebooku pri napovedi protesta med drugim zapisal, da nasprotujejo nacionalnim mitom in nemškemu nacionalizmu. Pozvali so tudi k solidarni družbi brez oblasti in izključitve.

Dan za praznovanja zanje ni 10. oktober, ampak 8. maj, dan osvoboditve izpod nacifašizma. "Nemški nacionalizem je hegemonialni princip koroške politike, četudi vzdržuje deželna vlada konsenzno skupino, se prezentira kot polepševalno društvo in vabi slovenske pevske zbore, da zapojejo pri proslavah v čast južne meje. Proslavljanje meja vedno povzroča izključitev drugih in nobena fraza o mostovih in evropski skupnosti tega ne more prikriti," so v pozivu k demonstracijam med drugim zapisali organizatorji.

Sorodna novica Sto let koroškega plebiscita: zeleno veselje in bela žalost

Janša pozdravlja načrte Avstrije glede izboljšanja položaja slovenske manjšine

Slovenski premier Janez Janša je ob stoletnici koroškega plebiscita pozdravil načrte Avstrije glede izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Ob tem je poudaril, da je obletnica priložnost za oba naroda za refleksijo preteklosti in za preseganje zgodovinskih bremen.

Janša je v sporočilu za javnost še zapisal, da so se s članstvom v Evropski uniji v tem prostoru med Avstrijo in Slovenijo odprle priložnosti, ki jih v preteklosti ni bilo. "Naša skupna dolžnost do prihodnjih generacij je, da te priložnosti izkoristimo za nadaljnjo krepitev sožitja med slovensko in nemško govorečimi prebivalci dežele Koroške kot tudi med obema državama," je poudaril. Dodal je še, da slovenska vlada ob tej priložnosti poudarja pomen polne uresničitve zavez iz sedmega člena avstrijske državne pogodbe in pozdravlja načrte aktualne avstrijske vlade za izboljšanje materialnega in normativnega položaja slovenske manjšine.

Vlada pozdravlja tudi odločitev slovenskega in avstrijskega predsednika za skupno počastitev stoletnice koroškega plebiscita. "Zavedanje, da prihodnost lahko gradimo samo na tem, kar nam je skupno in nas povezuje, je sporočilo, ki ga predajamo prihodnjim generacijam. Je sporočilo dveh narodov, ki gledata v prihodnost, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in prijateljstvu v družini evropskih narodov," je še prepričan Janša.

MZZ: poziv Avstriji, naj v celoti uresniči svoje zaveze

Z zunanjega ministrstva pa so ob obletnici sporočili, da so v središču pozornosti obeh držav elementi njune skupne zgodovine, hkrati pa tudi današnji položaj in pričakovanja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem glede izboljšanja položaja skupnosti na podlagi mednarodnopravnih obveznosti Avstrije, ki so primarno določene v sedmem členu ADP-ja. Na MZZ-ju so tako pozvali Avstrijo, naj v celoti uresniči te zaveze.

Pozdravljajo pa, da se je ozračje na avstrijskem Koroškem v zadnjih letih spremenilo. Dogovor o postavitvi 168 dvojezičnih napisov iz leta 2011 pomeni velik korak naprej, sobivanje med večino in manjšino pa je postalo del normalnosti, so zapisali. Obenem bi lahko simbolika današnjega zaznamovanja obletnice z udeležbo obeh predsednikov držav služila kot priložnost in izhodišče za nadaljnje konkretne korake na področju varstva pravic slovenske narodne skupnosti. Navzočnost predsednikov na prireditvi je pomembno sporočilo in podpira prizadevanja za gradnjo modernega prostora sobivanja v osrčju Evrope, v katerem so zagotovljeni pogoji za medsebojno sodelovanje in razvoj manjšinskega in večinskega naroda, njunih kultur in identitet, še sporočajo z MZZ-ja.