Nedelja: Niz oktobrskih Humoresk tega tedna ob 70. obletnici smrti irskega pisatelja in dramatika Georgea Bernarda Shawa začenja kratka komedija Črna dama iz sonetov.

Postavljena je na konec 16. stoletja, v njej pa nastopa William Shakespeare, ki pa namesto na svojo skrivnostno temno muzo naleti na kraljico Elizabeto. Oddajo smo poiskali globoko v bogatih radijskih arhivih, leta 1978 so v njej nastopili Majda Potokar, Majolka Šuklje, Boris Juh in Brane Grubar.

Francoski filozof in literarni teoretik Roland Barthes je z Dnevnikom žalovanja v fragmentih, ki se gibljejo med impresijami in analizami, intuitivnostjo in filozofsko mislijo, ustvaril ganljiv spomenik pokojni materi. A konkretna osebna izkušnja prerašča v univerzalno.

Članek v The New York Timesu je avstralskega pisatelja Geralda Murnana, rojenega leta 1939, pred dvema letoma označil za "največjega živečega angleškega pišočega pisatelja, za katerega večina še ni slišala". A kdo sploh je ta pisatelj, ki v duhu fenomenologov raziskuje zmožnosti in funkcije zavesti, uma in spomina in se "bolj kot na verodostojen prikaz zunanjih okoliščin osredotoča na umske procese"? Odgovor na vprašanje ponuja Literarni portret, ki ga je pripravil Andrej Pleterski.

Objubilejna literarna večera
Spomladi je minilo 250 let od rojstva pesnika narave Williama Wordswortha, enega izmed treh začetnikov romantike v evropski književnosti in od leta 1843 do smrti leta 1850 uradnega pesnika angleške kraljevine. Andrej Arko, prevajalec, ki je pred štirimi desetletji že pripravil izbor Wordsworthove poezije za knjižno zbirko Lirika, ga v Literarnem večeru predstavlja s poezijo, ki v slovenščino doslej še ni bila prevedena.

Pred 90 leti rojeni Harold Pinter, eden najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev 20. stoletja, je pisal pesmi, prozo, eseje, radijske in televizijske igre, predvsem pa se je v zgodovino svetovne književnosti zapisal z nekaj deset gledališkimi igrami. Te so pogosto skrivnostne, nejasne, duhovite, nikoli pa lahkotne in nezahtevne. Literarni večer o njem z odlomki iz dram Servirc v prevodu Zdravka Duše, Hišnik v prevodu Janka Modra, Prevara v prevodu Dušana Tomšeta in V prah se povrneš v prevodu Darje Dominkuš je leta 2010 pripravila Staša Grahek.

Koroški plebiscit
Dogajanje na Koroškem pred stotimi leti je v književnosti močno odmevalo. Prežihov Voranc v romanu iz prevratnih dni Požganica pripoveduje o dogajanju med koncem prve svetovne vojne in plebiscitom leta 1920. Ob tem razmišlja tudi o razmerju med nacionalnim in socialnim in v polnosti izpostavlja eno izmed težavnejših vprašanj slovenske nacionalne zgodovine. Prežihov primorski vrstnik Ivan Pregelj je bralca povesti Umreti nočejo! s podnaslovom Zgodbe slovenske bolečine na Koroškem ponesel na obe strani današnje Koroške. Peter Mohar pa je koroški plebiscit doživel kot hlapec na slovenski, a nemškutarski kmetiji v Podgradu v Podjuni. V knjigi Med nebom in peklom se iz zornega kota malega človeka spominja dogajanja vse do konca leta 1920, ko so se po plebiscitni zmagi že začela napovedovati nova stališča nemške politike do koroških Slovencev – povsem nasprotna obljubam izpred plebiscita. Odlomki bodo 10. in 11. oktobra objavljeni v sobotnih oddajah Izbrana proza in Literarni nokturno ter v nedeljski Spomini, pisma in potopisi.