Poleg nekaterih obletnic domačih in tujih avtorjev bomo v literarnem programu Radia Slovenija zaznamovali tudi 15. september, državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini.

Izbrali smo dva avtorja – Franceta Bevka (od njegovega rojstva v septembru mineva 130 let in 50 let od njegove smrti) in Atilija Kralja (1929-2008). Pesmi iz njegove zbirke Pagruntane na risalne mize - damače pesmi Atilija Kralja (1977) zvrstno segajo od anekdot v verzih do balad. Atilij Kralj je dlje časa živel v Kopru, Milanu in Vidmu, nazadnje pa na Frlugih pri Trstu. Ukvarjal se je tudi z glasbeno opremo in scenografijo za amaterske odre. Poleg tega je imel več likovnih razstav. Literarna dela je objavljal na tržaškem radiu in v zamejskem tisku. Njegove pesmi je za oddajo interpretiral Tone Gogala.

France Bevk pa se je v kanon slovenske literature zapisal kot viden avtor mladinskih del (Pastirci, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Grivarjevi otroci, Tonček idr.) ter številnih romanov, novel in povesti za odrasle. Napisal je več kot sto del, med njimi tudi dramska besedila, potopise in filmske scenarije. V oddaji je tudi odlomek iz njegovega morda najboljšega romana Kaplan Martin Čedermac, v katerem je Bevk obsodil italijanski fašizem in prikazal njegove mehanizme raznarodovanja v Beneški Sloveniji.

Zvenenje obletnic
Pesnica Minka Korenčan (12. 9. 1920) je bila po poklicu trgovka in uradnica; prvo samostojno pesniško zbirko je izdala razmeroma pozno, leta 1988. Pozneje jih je objavila še nekaj, uvrstili pa so jo tudi v antologijo Slovenska duhovna pesem. Za Literarni nokturno (13. 9.) smo izbrali nekaj njenih pesmi iz zbirke Glas iz daljav (1999) v interpretaciji Sabine Kogovšek.

130 let mineva od rojstva znamenite avtorice kar šestinšestdesetih detektivskih romanov Agathe Christie. Rodila se je 15. septembra leta 1890 v bogati družini v Devonu. Pri štiridesetih letih se je poročila z arheologom Maxom Mallowanom, ki ga je spremljala na izkopavanjih v Siriji in Iraku; njeno druženje z arheologi in spoznavanje njihovega načina življenja je literarno obrodilo zabaven potopis Daj, povej mi, kako živite (1946). Odlomke je za oddajo Spomini, pisma in potopisi (13. 9.) poslovenila Mateja Perpar, interpretira pa jih Nina Skrbinšek.

Pred 60. jubilejem pesnika in matematika Jurija Koviča bomo na Prvem programu ponovili Literarni večer o njem iz leta 1997 z naslovom Poezija in poetika. V oddaji predstavi svoje poglede na pesništvo in ustvarjalne postopke, njegove pesmi pa interpretirata dramska igralca Jernej Kuntner in Robert Prebil.

Pred petdesetimi leti je umrl slovenski slikar, grafik in fotograf Veno Pilon. Doma je bil iz Ajdovščine, večino svojih ustvarjalnih let pa je preživel v Franciji, v Parizu, kjer se je tudi poročil in imel družino. V oddaji Izbrana proza (19. 9.) v interpretaciji Borisa Ostana pripoveduje o tem, kako je doživljal Pariz, francosko prestolnico, ki ji pogosto rečejo tudi "mesto ljubezni", čeprav je bila zanj predvsem mesto umetnosti.

Od Friedricha Torberga do Mete Kušar
Teden pa prinaša tudi nekaj zanimivih domačih in svetovnih avtorjev in avtoric.
Avstrijski pisatelj judovskega rodu Friedrich Torberg, s pravim imenom Friedrich Ephraim Kantor-Berg, pri nas ni dobro znan, čeprav njegovo mesto v avstrijski književnosti 20. stoletja ni nepomembno. Njegovo najbolj znano delo je roman Dijak Gerber, ki je izšel leta 1930. V Literarnem portretu (13. 9.) Friedricha Torberga in njegovo literarno ustvarjanje predstavlja Ajda Gabrič, ki je tudi prevedla odlomka iz romana Dijak Gerber (del prevoda je nastal v okviru seminarja Premuda 2018) in novele Golemova vrnitev.

Ivan Laučík (1944–2004) je cenjen slovaški pesnik, predstavnik prelomne pesniške trojice "samotni tekači", ki je na Slovaškem nastopila v začetku 60. let in izražala potrebo po pristnem bivanju ter uveljavljala pomensko polifonijo. Izbrana pesnitev za oddajo Literarni nokturno (14. 9.) Havránok je iz pesnikove istoimenske zbirke iz leta 1998, njegove zadnje, ki se uvršča visoko v kanon sodobne slovaške poezije. Ivan Laučík jo je posvetil svoji priljubljeni vzpetini Havránok v domači pokrajini Liptov na severu Slovaške, kjer so v šestdesetih letih minulega stoletja odkrili pomembno keltsko utrdbo iz železne in rimske dobe in Havránok prepoznali kot pomembno versko središče Keltov. V tej pesnitvi preobražanja se avtor usmeri k prabiti življenja, večnim koreninam, krogotoku narave, zaprašenim potem, sooči pa se tudi z iluzijami in deziluzijami, ki se iz njih porajajo. Pesnitev je prevedel Andrej Pleterski, interpretira jo Saša Tabaković.

V oddaji Literarni nokturno (16. 9.) se bomo seznanili tudi s pisanjem Tončke Stanonik. Objavila je dvanajst samostojnih knjig, večkrat je bila nominirana na literarnih natečajih. Je tudi članica Društva slovenskih pisateljev. Letos je izšel njen roman Najina dvojina in za oddajo smo izbrali odlomek prvega poglavja. Roman pripoveduje o Juliji, povprečni ženski s povprečnim življenjem: ima moža, ko nima več njega, ima partnerja. Ko jo zapusti tudi ta, ji še vedno ostane hči Timijanka, na katero je pretirano navezana, ima prijateljico Ondino, sorodnike … Ima tudi lastno stanovanje in kup knjig. A svoje samostojnosti ne zna obrniti sebi v korist, ne vede se tako, kot se za emancipirano žensko "spodobi". "Kri buta ob bobniče mojega strica, ko ga nacisti suvajo s puškinimi kopiti. Njegov hrbet oleseni. Ko odidejo, odpre oči," beremo v romanu Najina dvojina.

Opozarjamo pa še na dve oddaji Literarni nokturno: ameriška pesnica ukrajinskega rodu Dzvinia Orlowsky, avtorica šestih pesniških zbirk, se v svojem delu pogosto vrača v obdobje nasilja in pogromov minulega stoletja v Vzhodni Evropi, od koder prihaja njena družina, se od tam z mero ironične melanholije obrača k družinskim temam sedanjosti in s svojskega, tudi humornega kota komentira absurde sodobnega bivanja. Prevedene pesmi za oddajo 17. 9. so iz zbirke Slaba žetev.

Z izborom svoje poezije pa se bo na naših radijskih valovih 19. 9. predstavila tudi uveljavljena slovenska pesnica in esejistka Meta Kušar. Iz svoje bogate ustvarjalne delavnice nam je zaupala nekaj novih pesmi. Dali smo jim skupni naslov Moj vrtnar.