Izdaja je nastala na pobudo slovenskega veleposlaništva v Zagrebu in v sodelovanju s Tiflološkim muzejem v Zagrebu. Muzej je z zunanjimi sodelavci razvil koncept in metodološki pristop pri priredbi slikanice. Ta spada med ene najpomembnejših in najbolj znanih slikanic iz opusa otroške književnosti na tem območju. Pravljico podpisuje Ela Peroci, v ilustracijah pa jo oživlja Ančka Gošnik Godec.

Knjiga je pod naslovom Maca Papučarica izšla v velikem tisku in Braillovi pisavi ter v zvočno dramatizirani obliki. Na voljo je 30 izvodov, od katerih jih je 20 namenjenih otrokom na

Hrvaškem ter po pet otrokom v Bosni in Hercegovini ter v Črni gori.

"Na veleposlaništvu smo zelo veseli, da nam je uspel projekt izdelave tipne in zvočne slikanice slovenske knjige Muca Copatarica v hrvaščini. To čudovito knjigo pisateljice Ele Peroci in ilustratorke Ančke Gošnik Godec bodo odslej lahko brali in poslušali slepi in slabovidni hrvaško govoreči otroci na Hrvaškem, pa tudi v Črni gori ter v BiH-u," je ob izidu slikanice sporočil slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan.

Veleposlanik se je ob predstavitvi izdaje posebej zahvalil osebju Tiflološkega muzeja, ki je povezalo vse potrebne strokovnjake za izdelavo slikanice, za finančno podporo pa slovenskemu ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter ministrstvu za kulturo, ki sta financirala projekt.

Pravljica za Jelko
Elo Peroci so zaradi slovesa, ki ga je dosegla njena pravljica, otroci včasih kar poimenovali Muca Copatarica. Zgodbo si je zamislila na željo hčerke Jelke. Ker se je mlajša sestrica Anka lahko vozila v vozičku, sama pa je poleg nje hodila, je želela nekaj v zameno, se pravi svojo pravljico. Takrat je Ela Peroci zgodbo ustvarila iz ideje o nerednih otrocih, copatih in mački. Pravljica je bila prvič objavljena leta 1957, nekaj let zatem pa je drugo izdajo ilustrirala Ančka Gošnik Godec. Po njenih ilustracijah slikanico večina pozna še danes, prodana pa naj bi bila v 140.000 izvodih.