"Strojno izdelani proizvodi, ki z uporabo generativne umetne inteligence posnemajo ustvarjalna dela, ne bi smeli biti deležni ugodnosti avtorskopravnih zakonodaj oziroma sploh ne bi smeli biti obravnavani kot kulturne dobrine," so v skupnem javnem pismu zapisali Svet evropskih pisateljev (EWC), Evropski svet združenj književnih prevajalcev (CEATL) in Zveza evropskih založnikov (FEP). Ob tem so pozvali države članice Evropske unije in Evropsko komisijo, naj zaščitijo knjige, ki jih ustvarjajo ljudje, uvedejo jasne oznake za izdelke, narejene s pomočjo umetne inteligence, in naj z javnimi sredstvi za kulturo podpirajo samo dela, ki jih ustvarijo ljudje.

"Izdelki, ustvarjeni z generativno umetno inteligenco, niso ustvarjalna dela"
Ob današnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic se vrstijo opozorila na vlogo generativne umetne inteligence, ki dobiva vedno večjo vlogo pri ustvarjanju besedil, zakonodaja pa pogosto zaostaja za hitrimi spremembami na tem področju. Evropski knjižni sektor je zavzel jasno stališče. "Umetniška dela ustvarjajo izključno ljudje," so zapisali. "Zato izdelki, ustvarjeni z generativnim UI-jem, ne morejo šteti za ustvarjalno delo," prav tako pa bi morali biti izključeni iz zakonodaj o avtorskih in založniških pravicah.

Podpisniki poudarjajo, da je treba vse izdelke, generirane z UI-jem, jasno ločiti od del, ki jih je ustvaril človek. Nujna je vzpostavitev varnostnih ukrepov, ki bi preprečevala, da bi kakršna koli oblika javnega financiranja, namenjena kulturi ali dodeljena kulturnim ustanovam, končala pri lastnikih programske opreme, programerjih ali podjetnikih oz. pri izdajateljih knjig, generiranih z umetno inteligenco. Nujno je o tej problematiki tudi podučiti uporabnike. Pozivajo k podpori iniciativam in učnim programom na ravni EU-ja za boljšo ozaveščenost potrošnikov in bralcev o tem, kaj je kulturno delo, kaj goljufija in kaj kompilacija, ki je ni ustvaril človek.

Strojno delo je škodljivo, avtorsko delo pa avtentično
Knjige, ki jih ustvari umetna inteligenca, so označili za ponaredke in škodljive izdelke, ki ogrožajo legitimne vire dohodkov pisateljev, književnih prevajalcev, založnikov in knjigotržcev, avtorska književna dela pa so označili za "avtentična". V zadnjem času opažajo "očitno neobvladljiv dotok knjig, ki jih je v celoti generirala umetna inteligenca in ki ne škodijo samo avtorjem, drugim imetnikom pravic in knjižnemu ekosistemu, ampak družbi kot celoti, saj postavljajo pod vprašaj eno najžlahtnejših dejavnosti človeške kulture – pripovedovanje zgodb in kreativno pisanje".

Sorodna novica Svetovni dan knjige in avtorskih pravic: "Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno"

Politične odločevalce zato pozivajo k razvoju trdnega sistema in zakonskega okvira, ki bi jasno razločeval človeško delo in delo, ustvarjeno s pomočjo generativne umetne inteligence. Poudarjajo tudi, da bi morala biti "samo dela, ki so jih ustvarili ljudje, deležna posebne obravnave, ki jo uživajo književna dela, ko pridejo na trg (kot na primer, vendar ne izključno, avtorske pravice, kulturne subvencije ali literarne nagrade)".

Knjige, ustvarjene z umetno inteligenco, so grožnja evropskemu kulturnemu ekosistemu
Obenem so obsodili tudi modele generativne umetne inteligence, ki so "bili razviti z množično tatvino avtorsko zaščitenih del". S tem mislijo na to, da so modele razvijali brez soglasja avtorjev in avtoric in da od podjetij, ki so razvijala te modele, niso dobili pravičnega nadomestila. Kot so zapisali podpisniki evropskega knjižnega sektorja, so bila "avtorsko zaščitena dela odtujena brez dovoljenja, brez navedbe avtorstva ter plačila nadomestil njim in drugim imetnikom pravic".

Evropski knjižni sektor poudarja, da mora Evropska unija postaviti zgled, kako naj se zaščiti in vrednoti človeška ustvarjalnost. Zagovarjati mora temeljno vlogo, ki jo knjige igrajo pri varovanju demokracije, spodbujanju empatije, svobode govora ter razvoju kritičnega mišljenja državljanov in kakovostnega izobraževanja ter razvedrila, so še navedli v izjavi.