Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani se je danes več sto ljudi poslovilo od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je prejšnji ponedeljek v 109. letu starosti umrl na svojem domu v Trstu.
Jota, supe, kuglef – recepte za pripravo domačih jedi iz Doline pri Trstu so zbrali v Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik. K sodelovanju so ob zadnjih dnevih evropske kulturne dediščine povabili krajane, ki so odprli svoje kuhinje.
Številni slovenski in italijanski literati, zgodovinarji, akademiki in politiki so pripotovali v Trst, da bi se v Narodnem domu na žalni seji poslovili od velikega književnika, neumornega pričevalca in zagovornika resnice Borisa Pahorja.
Črni obroč tržaškega pisatelja Marija Čuka, roman o požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu leta 1920, ki je na simbolni ravni pomenil napad na slovenski narod in širjenje fašizma po Evropi, je prejel mednarodno nagrado Lorda Byrona za poezijo in prozo.
Žalna seja za Borisom Pahorjem, ki je v ponedeljek umrl v 109. letu starosti, bo v sredo zvečer v Narodnem domu v Trstu. Govorniki bodo publicist Martin Brecelj, zgodovinarka Marija Pirjevec, senatorka v Rimu Tatjana Rojc in predsednik republike Pahor.
Odhajajoča vlada je ob smrti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja zapisala, da se je poslovil velik človek, živa priča grozot totalitarizmov 20. stoletja in vzor narodne pripadnosti. Tudi osrednji italijanski mediji se mu poklanjajo s poglobljenimi zapisi.
Dolgo življenjsko pot je sklenil Boris Pahor, eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, ki je preživel najhujše trenutke 20. stoletja in svoje življenje posvetil predvsem izpričevanju resnice. Star je bil 108 let.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch se je v Barkovljah udeležila prireditve ob 40. obletnici poimenovanja slovenske osnovne šole po pisatelju Franu Saleškemu Finžgarju in ob 40. obletnici obnovitve kulturnega društva.
V vseh treh pokrajinah Furlanije Julijske krajine je v zadnjih letih dejavno Društvo mladih Slovencev v Italiji. Mladim omogočajo različna izobraževanja in spoznavanja delovanja društev, obenem pa spodbujajo participacijo mladih.
Letos mineva 100 let od ustanovitve jezikovnega krožka Odvada. Odvadarji so delovali od leta 1922 do 1929, da bi čim bolj zaščitili materinščino.
V Dolini pri Trstu so se v soboto zvečer med velikonočno vigilijo spet oglasili starodavni zvonovi dolinske cerkve. Zvonove so namreč italijanski organi pregona januarja zasegli. Zaseg je bil preklican, a odtlej niso zvonili.
Kulturni center Lojze Bratuž, eden od dveh slovenskih kulturnih domov v Gorici, obeležuje 60-letnico delovanja. Zahtevnih začetnih časov, številnih izzivov in uspehov so se sinoči spomnili s slavnostno akademijo.
Trije zaporedni četrtki prinašajo cikel slovenskih filmskih klasik s celovečerci Dolina miru, Tistega lepega dne in Sedmina. Z italijanskimi podnapisi opremljene restavrirane in digitalizirane različice filmov bodo na ogled v kinu Kinemax v Gorici.
Boris Pahor bo za svojih 108 let in pol dobil knjižno darilo posebne vrste, saj je Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko izdal knjigo Most čez Zaliv, posvečeno revijama Most in Zaliv, ki sta od leta 1964 "v Trstu odpirali okna v svobodnejši svet".
V Trstu je bil slovesen dan: s podpisom pogodbe o brezplačnem prenosu lastništva Fabianijeve palače je Narodni dom uradno prešel v lastništvo slovenske narodne skupnosti v Italiji. Slovesnosti se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella.
Za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in za podporo slovenski manjšini v Italiji z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu ter pri izvedbi slovesnosti na Bazovici in v Gorici/Novi Gorici je Borut Pahor vročil državna odlikovanja.
Pesniški svet Renata Quaglie je nekaj posebnega, drugačen in izrazno razvejan. Pesnik je zavezan svoji pokrajini Reziji, alpski dolini na severovzhodu Italije, in nekaj več kot tisočim ljudem, ki tam še govorijo rezijanščino.
V dnevih pred kulturnim praznikom Slovenci v zamejstvu pripravljajo številne dogodke, že danes pa se je v Monoštru v Porabju odvila proslava ob prazniku. Ministrica Helena Jaklitsch je tam dejala, da je "pestrost vseh naših narečij naše narodno bogastvo".
V Trstu predstavljajo italijanski prevod romana Draga Jančarja E l'amore anche ha bisogno di riposo (In ljubezen tudi). V italijanščino je delo prevedla Darja Betocchi, izšlo pa je pri založbi La nave di Teseo iz Milana.
V evangeličanski cerkvi v Trstu je skupina Dialogos predstavila scenski projekt Judith, ki je nastal na podlagi renesančnega religioznega epa splitskega humanista in pesnika Marka Marula Marulića.
Neveljaven email naslov
