Strokovna žirija, ki so jo sestavljali uveljavljeni italijanski kritiki, raziskovalci in univerzitetni profesorji, predsedoval pa pesnik in igralec Alessandro Quasimodo, sin Nobelovega nagrajenca Salvatoreja Quasimoda, je romanu Fiamme Nere (Črni obroč v slovenskem izvirniku) v množici ocenjenih del dodelila tretje mesto, so sporočili s tržaške založbe Mladika, pod okriljem katere je leta 2019 izšel roman.

Februarja letos je italijanski prevod romana med drugim osvojil drugo mesto na veliki italijanski vsedržavni knjižni nagradi, poimenovani po pisatelju Vladimirju Nabokovu. Sicer je ta italijanski prevod Martine Clerici prejel že tri prestižne nagrade.

Nasilje, ki neizogibno spremeni človeka
Usoda Slovencev in slovenskega Narodnega doma, ki so ga požgali 13. julija 1920, je zanimiva tudi za Italijane, ki lahko skozi roman spoznavajo delček svoje polpretekle zgodovine in grozote, ki jih je povzročil fašizem. Požigu Narodnega doma je bil priča tudi v Trstu rojeni Boris Pahor, ki mu je bilo takrat skoraj sedem let.

Črni obroč je pravzaprav prvi roman o tem požigu. Leta 1952 prav tako v Trstu rojeni Marij Čuk je ob izidu dejal o svojem romanu: "Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo – požig in zločin, povzročena v mestu v zalivu, zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno."

Dejal je še, da je Črni obroč "pričevanje. Hkrati tudi vstop v usodo posameznika, njegovo psihologijo in čutenje. Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni in mu spremeni tudi pogled na svet in na ljubezen. Nasilje, ki se kaže na različne načine: nasilje zaradi nasilja samega, nasilje kot sredstvo za doseganje oblasti, nasilje nad drugačnostjo, kulturo drugačnosti, nad jezikom, zoper svobodo in enkratnost človekovega življenja."

Sovražno vzdušje, ki je predhodilo požigu
Skozi roman spremljamo zgodbo zaljubljencev Flore Schwarzkopf in Otta von Helmuta z Dunaja, ki sta prišla v Trst, da se mimo nekaterih obveznostih razvedrita in preživita prijetne dneve. A par kmalu začuti, da je vzdušje v tem obmorskem mestu naelektreno in sovražno, sledi tudi doživetje vrhunca fašističnega nasilja ob požigu slovenskega Narodnega doma, kjer sta bila nastanjena.

Podelitev nagrad Lorda Byrona bo v nedeljo, 5. junija, v občinski palači ligurskega obmorskega kraja Portovenere, so še sporočili z Mladike.