Po dosedanjih podatkih naj bi se jih v času od 1893. do 1924. leta tja odselilo okoli 7.000. Leta 1911 so si zgradili in posvetili prvo evangeličansko cerkev, ki so jo pet let pozneje, ker je postala premajhna, nadomestili z novo. Ker pa je tudi zaradi staranja in odseljevanja mlajših število vernikov začelo upadati, cerkve svetega Ivana niso mogli več vzdrževati, so jo prodali, del dragocene kulturne dediščine pa ob pomoči naše države, pripeljali v Slovenijo. V ponedeljek so v evangeličanskem centru v Murski Soboti odprli razstavo.

Razstava Spomenek je razdeljena na 4 dele oziroma poglavja, ki prikazujejo izseljensko kulturno dediščino Slovenske evangeličansko-luteranske cerkve svetega Ivana v pensilvanijskem Bethlehemu, v kateri je bilo zadnje bogoslužje aprila lani. "V letu 2022 je do Slovenije iz Betlehema v ZDA hitro prispela novica, da se slovenska evangeličansko-luteranska cerkev sv. Ivana, ki so jo zgradili slovenski izseljenci iz Prekmurja in ob tem dobrih 100 let ustvarjali, negovali in ohranjali kulturno dediščino, zapira in prodaja," je pojasnila vodja Evangeličanskega centra v Murski Soboti in raziskovalka Klaudia Sedar.

Kupila jo je univerza Lehigh z obljubo, da je ne bo podrla, pristojni v naši državi pa so tudi na predlog tamkajšnjih Slovencev poskrbeli, da je tako velik del pisnega gradiva kot tudi cerkvene opreme našlo pot v domovino. Kot je povedal evangeličanski škof Leon Novak, ki je tudi sodeloval na zadnji božji službi v behtlehemski cerkvi, so za prevzem dediščine najprej izvedli podroben popis. "Težišče popisa je bilo na gradivu v prekmurščini, ki zajema predvsem knjižno gradivo in publicistiko ter cerkvene oz. bogoslužne predmete in prvi krstni kamen," je pojasnil Novak. Krstni kamen je zdaj postavljen v preddverje murskosoboške evangeličanske cerkve Martina Luthra.

Minister za Slovencev zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je ob postavitvi razstave v Murski Soboti med drugim povedal, da je "ta zgodba iz Betlehema sicer prva, verjetno pa žal ne bo edina."

Leta 1996 je bila Murska Sobota prva občina v samostojni Sloveniji, ki se je pobratila z ameriško, vodil pa jo je Andrej Gerenčer, ki je prav tako izrazil zadovoljstvo z vračanjem izseljenske kulturne dediščine v domovino. "Poglejte, to, da so se Slovenci iz Betlehema odločili, da dajo to bogastvo, ki so ga imeli tam v cerkvi, prenesti v domovino, da se ne bo izgubilo in ne bo pozabljeno ter da bo na ogled našim ljudem, je velika zadeva."