Ob tej priložnosti so se galerije v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem povezale v (neformalnem) Omanovem letu, ki ga zaznamujejo s serijo razstav in dogodkov.

Februarja so že pripravili razstavo v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici, do 21. aprila je na ogled slikarjeva retrospektivna razstava v muzeju Danubiana v Bratislavi (Umetnostni muzej Danubiana Meulensteen), sledile pa bodo razstave v Galeriji Welz v Salzburgu, Galeriji Bei der Albertina na Dunaju, Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, pri sv. Hemi nad Globasnico, v Galeriji Walker v Bistrici v Rožu in Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Izdali bodo tudi obsežno monografijo o njegovem delu in v Celovcu postavili štiri bronaste table z dvojezičnimi krajevnimi napisi, ki jih je Oman zasnoval.

Šest desetletij likovnega ustvarjanja na retrospektivi
Ob aktualni retrospektivni razstavi z naslovom Ecce Homo v Muzeju Danubiana, na kateri predstavljajo izbor del v različnih tehnikah in v časovnem okviru šestih desetletij, so zapisali: "Ecce Homo – Glejte človek ni le naslov razstave, temveč tudi osrednja tema opusa koroškega Slovenca Valentina Omana. Človek v vseh svojih vidikih in oblikah je fokus njegovega dela in topos njegovih ustvarjalnih ciklov. Današnji čas nam kaže, da je tema Ecce Homo civilizacijsko, politično in v kontekstu digitalne dobe še vedno aktualna in bo takšna ostala v prihodnosti. Umetnikove upodobitve ljudi so reliefne, večplastne in fragmentarne ter spominjajo na freske. Značilen formalni in materialni jezik njegovih del izhaja iz miselnih spodbud narave in civilizacije ter temelji na tehnično zapletenih in večplastnih likovnih postopkih, na katerih je Valentin Oman delal desetletja. S tem je inspiracijo v vsej njeni (ne)popolni lepoti in kakovosti kar najbolje pretvoril v podobo. Omanove upodobitve človeka in pokrajine so globoko občutene osebne interpretacije z značilno abstrahirano figuraliko ter so kot nekakšen zapis iz preteklosti, ki je arhaičen, mističen in brezčasen."

Slovenec in svetovljan, ki povezuje dva svetova
Valentin Oman živi in ustvarja v Bekštajnu in na Dunaju ter je koroški Slovenec, ki s svojim delom povezuje matično domovino z zamejstvom in utrjuje enoten slovenski kulturni prostor, kot umetnik in človek pa je hkrati evropski svetovljan in slovenski domoljub. S svojo umetnostjo se namreč že desetletja bojuje za pravice Slovencev na dvojezičnem prostoru v slovenskem zamejstvu. V času deželnega glavarja Jörga Haiderja, ko je bila značilna močna protislovenska politika, se je načrtno odrekel razstavljanju in sprejemanju javnih naročil na Koroškem, s čimer je pokazal pokončno držo v obrambo slovenske manjšine. Zato so njegove umetniške instalacije v javnem prostoru, kot so bronaste table z dvojezičnimi krajevnimi napisi koroških krajev in napisi na prevajalski kabini v Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu, še prav posebej pomenljivi. Valentin Oman torej svoj likovni program nadgrajuje z družbenopolitičnim angažmajem na Koroškem, ki je prostor več narodov, kultur in tradicij, ob tem pa ob poudarjenem slovenstvu odseva nadčasovna, nadkrajevna in nadnacionalna sporočila in pomene.

Bogastvo tehnik in realizacij
Valentin Oman je med letoma 1958 in 1962 študiral pri profesorici Hilde Schmid-Jesser na Akademiji za uporabno umetnost na Dunaju, na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je nato pri profesorju Riku Debenjaku opravil še grafično specialko. Kot slikar, grafik, kipar in oblikovalec je avtor obsežnega opusa raznolikih likovnih del na papirju, platnu in monumentalnih del v različnih tehnikah v javnem prostoru, med katerimi lahko izpostavimo poslikavo Državne realne gimnazije za Slovence v Celovcu in cerkve gimnazijskega centra na Plešivcu (Tanzenberg) na Gosposvetskem polju. V Sloveniji se je predstavil že na vrsti razstav, njegove umetnine so v številnih zasebnih in galerijskih zbirkah, manj pa je javnih del – ustvaril je likovno opremo pokopališke vežice v Kostanjevici na Krki, kapele v Lajšah pri Cerknici in cerkve v Stari Fužini v Bohinju. Valentinu Omanu so kot uglednemu avstrijskemu umetniku leta 2016 postavili veliko retrospektivno razstavo v dunajskem Künslerhaus (Društvo avstrijskih likovnih umetnic in umetnikov), ki je bila nato predstavljena tudi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Za svoje delo je prejel številne nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada, in je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.