Ta jubileja sta bila tudi pobuda za slikarjev filmski portret, ki nastaja v Dokumentarnem programu Televizije Slovenija.

Razstava Omanovih del bo do 10. oktobra odprta v Galeriji pri Albertini (Galerie bei der Albertina), v prestižnem središču Dunaja v neposredni bližini Dunajske državne opere, Avstrijske nacionalne knjižnice, cerkve sv. Avguština in (seveda) Galerije Albertina, po kateri nosi tudi ime.

V zgodovinskem jedru mesta sredi dunajskega območja z največ galerijami, starinarnicami in dražbenimi hišami Oman še ni razstavljal, Galerija pri Albertini pa je ugledno razstavišče, kjer so specializirani za razstavljanje, zastopanje in prodajo likovnih del avstrijskih umetnikov 20. in 21. stoletja. Med imeni izstopajo Gustav Klimt, Egon Schiele, Oskar Kokoschka, Friedensreich Hundertwasser, Alfons Walde, Kiki Kogelnik in drugi, ob slikah pa so posebej specializirani za keramiko Dunajskih delavnic (Wiener Werkstätte) iz zgodnjega 20. stoletja.

"Ecce Homo" kot bistvo Omanovega umetniškega sporočila
Izbor del Valentina Omana za dunajsko razstavo kombinira slike človeških figur z upodobitvami krajine, oboje pa zaznamuje umetnikova osebna transformacija vidnega v likovne privide z značilnim plastenjem likovne površine. Oman je namreč izumil tehniko monumentalnega stenskega slikarstva, pri kateri nanaša plasti barv in plasti gaze, ko se celota posuši, jo odtrga od stene, s tem postopkom pa ustvari poslikavo, zaznamovano s posebnim elementom izrazne spontanosti in ustvarjalnega naključja. Odtrgane gaze nato kolažira in z lepljenjem na platno ustvarja sekundarna galerijska likovna dela. Zaradi tehničnih značilnosti mnogoplastnosti z naključno razporejenimi barvnimi plastmi in ikonografsko prevladujočo človeško figuro se Omanova umetnost približuje srednjeveškim freskam, a je hkrati izviren rezultat umetniških procesov sodobnega časa.

Ecce Homo oziroma po naše Glejte, človek! je svetopisemski izraz, s katerim je Pilat judovskemu ljudstvu predstavil trpečega Kristusa in je lahko tudi metafora za položaj umetnika pred javnostjo, mesto posameznika v družbi ali Slovenca v prevladujočem nemško govorečem in čutečem okolju. Omanove podobe ljudi prinašajo posebno humanistično sporočilo, ki mu umetnik v svojem delu in življenju stalno plemenito sledi tako v likovnem ustvarjanju, družbenokulturnem udejstvovanju kot v prijateljskih stikih. Zato je tako umetniško kot osebno blizu mnogim ljudem, kar se je pokazalo na odprtju dunajske razstave, na katero so – ob številnih Dunajčanih – prišli tudi veleposlanica Republike Slovenije v Avstriji Ksenija Škrilec ter slikarjevi prijatelji Bernarda Fink, Valentin Inzko in Martin Kušej.

Omanov Dunaj in Omanova Koroška
Umetnik je doma v dveh kulturnih prostorih – v Bekštajnu (Finkenstein) pri Beljaku, kjer je bil rojen v slovenski družini, in na Dunaju, kjer je študiral na Akademiji za uporabno umetnost; v obeh krajih pa ima tudi ateljeje. Je član Društva avstrijskih likovnih ustvarjalk in ustvarjalcev ter član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, ustvaril je obsežen opus likovnih del in ga predstavil na številnih razstavah, njegove umetnine pa so tudi prepoznaven del javnega prostora oziroma javnih stavb na Koroškem. Z monumentalnimi deli v lastni eksperimentalni tehniki, vitraju in z reliefi iz brona je okrasil številne sakralne in posvetne objekte: kulturne domove, sedeže institucij, šole, univerzo, poslovilne vežice, cerkve in kapele.

Na Slovenskem so njegova galerijska dela razstavljali oziroma jih hranijo med drugim v Obalnih galerijah v Piranu, Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Oman je namreč podiplomsko študiral grafiko pri Riku Debenjaku na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in pozneje sodeloval na številnih razstavah, kolonijah in umetniških dogodkih. Vse tri svetove – dunajskega, koroškega in matičnega slovenskega – pa je povezala velika Omanova retrospektivna razstava, ki je bila leta 2016 na ogled v Hiši umetnikov na Dunaju, v Muzeju za moderno umetnost v Celovcu in v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki ter je predstavila sintezo njegovega dolgoletnega ustvarjalnega dela. Navdih pa ne pojenja, prav nasprotno – Valentin Oman se je dejavno vključil v počastitev 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bomo spomnili 10. oktobra letos. Po tem zgodovinskem dogodku je del slovenskih rojakov ostal v Avstriji in doživljal raznarodovalno protislovensko politiko, v naši dobi zlasti pod vladavino koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja.

Valentin Oman ob dvojni obletnici
Oman se je zatiranju Slovencev v zamejstvu v času Haiderja uprl z javnim manifestom, v katerem se je odrekel razstavljanju na Koroškem, s čimer je tvegal umetniško izločitev iz javnega prostora in kulturno pozabo. Po Haiderjevi smrti je znova stopil pred občinstvo in izvedel tudi pomenljive instalacije z dvojezičnimi krajevnimi napisi slovenskih vasi na avstrijskem Koroškem.

Še posebej je znan njegov projekt dvojezičnih napisov na prevajalski kabini na sedežu univerze Alpe-Jadran v Celovcu, ki naj bo kot institucija znanja prostor medkulturnega dialoga in sožitja med narodi. Letošnjo stoletnico plebiscita Oman zaznamuje tudi z razstavo Terra Carantana – Homo Carantanus v galeriji Walker v starem župnišču v kraju Čače (Saak) na Zilji in nam s prepoznavno likovno govorico predstavlja osebno videnje domačega človeka in dežele, v kateri živi in ustvarja. To so abstrahirane podobe, ki imajo hkrati arhaičen in sodoben pridih, so konkretne in zabrisane, sakralne in posvetne, v njih pa lahko zaslutimo tudi podobe prednikov Slovencev, ki so v ta prostor prišli v 6. stoletju. Ob zgodovinskem in osebnem jubileju pa bo Oman letos ob razstavah na Dunaju in v Čačah razstavljal še v Beljaku in Celovcu.

Vse to želijo prikazati tudi ustvarjalci Omanovega dokumentarnega portreta, ki nastaja na Televiziji Slovenija in bo premierno na sporedu konec novembra. Film je bil posnet na Koroškem in na Dunaju, tudi na aktualni razstavi v Galeriji pri Albertini, v njem pa bosta predstavljeni slikarjeva umetniška in osebna življenjska pot, zlasti v kontekstu družbe, kulture in izročila Slovencev na avstrijskem Koroškem. Dokumentarni film bo poklon Valentinu Omanu, ki z likovnim ustvarjanjem, kulturnim delom in družbenim angažmajem na najboljši način vzpostavlja enoten slovenski kulturni prostor in ga žarči v Evropo.