Dnevi okoli 23. maja 1991, ko je v okolici učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru prvič prišlo do merjenja moči med Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) in slovensko teritorialno obrambo, so Slovence po besedah premierja pomembno povezali v enotnosti, pogumu in upanju, da vztrajajo na poplebiscitni poti osamosvajanja. "Dogodki v Pekrah so bili zgodovinski preizkus odločenosti Slovencev, da uveljavimo in branimo odločitev o samostojni državi tudi z orožjem," je dejal.

"Dogodki izpred 25 let kažejo, kako pogumni smo Slovenci in kako pogumno mesto je Maribor," je izpostavil v slavnostnem govoru na slovesnosti v počastitev 25. obletnice pekrskih dogodkov in spominskega dne Mestne občine Maribor v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Ob tem je pozval k enotnosti tudi v današnjih časih. "Takrat nas je gnala želja, da bi bili sami svoj gospodar. Danes je to želja, da svojo državo okrepimo na zemljevidu konkurenčnih in razvitih držav. Trudimo se, da bo Maribor zavzel velik del tega zemljevida," je zatrdil premier in izpostavil namen vlade, da v Pekrah razvije sodoben učni center za gasilce in pripadnike civilne zaščite.

"V preteklosti smo bili sposobni velikih dejanj in tudi danes moramo zbrati potrebno znanje, enotnost, pogum in odločnost, da bomo vztrajali na naši poti. V našo prihodnost glejmo s samozavestjo in zaupanjem," je še povedal. Zahvalil se je vsem braniteljem, ki so tvegali svoja življenja v Pekrah, ter vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k pomembni prvi zmagi nad JLA.

Strniša: Zgodovina Maribora je zgodovina herojev
Na začetku slovesnosti so prikazali kratki dokumentarni film, v katerem je o dogajanju pred 25 leti spregovoril takratni vojaški psiholog Zdravko Strniša. "Zgodovina Maribora je zgodovina mesta herojev. Zadnja vojna za Slovenijo se je začela v Mariboru s pekrskimi dogodki. Upam, da bo tudi prihodnost znala ceniti ta dejanja," je ob tem dejal mariborski župan Andrej Fištravec, ki je bil gostitelj nocojšnje slavnostne akademije, na kateri se je zbralo okoli 400 ljudi.

Med njimi so bili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, nekateri poslanci državnega zbora, predstavniki Slovenske vojske in policije, veterani vojne za Slovenijo ter udeleženci pekrskih dogodkov.