Na prehodu v tržno gospodarstvo leta 1991 je torej povprečna slovenska plača zadoščala za 397 štruc črnega kruha, je za STA o ugotovitvah Statističnega urada republike Slovenije (SURS) poročala Beti Gačnik. Vzpostavljen je bil institucionalni mehanizem pogajanj o plačah, t. i. sistem kolektivnih pogodb, leta 1994 pa je bil ustanovljen Ekonomsko-socialni svet, v okviru katerega so se s tristranskimi dogovori oblikovali makroekonomski okviri plačne politike.

Plače so se sprva mesečno usklajevale z inflacijo, leta 1993 pa se je prešlo na trimesečno usklajevanje. Pogostost usklajevanja plač se je v naslednjih letih še zmanjševala vse do leta 2006, ko je bilo za politiko plač značilno zaostajanje rasti bruto plač za rastjo produktivnosti, kar je pripomoglo k zniževanju inflacije in izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Izjema je leto 2001, ko je rast plač zaradi visoke rasti v javnem sektorju presegla rast produktivnosti.

Gospodarska kriza in varčevalni ukrepi
Leta 2009 se je zasebni sektor na zaostrene pogoje poslovanja in padec naročil, ki jih je povzročila finančna in gospodarska kriza, odzval s prilagoditvami plač, medtem pa so te v javnem sektorju še naprej naraščale, saj se je začela ravno takrat izvajati načrtovana plačna reforma, ki naj bi odpravila plačna nesorazmerja med posameznimi poklicnimi skupinami v javnem sektorju.

Varčevalni ukrepi, ki so deloma zajezili javni sektor, so bili sprejeti takoj leta 2009, v letih 2010 in 2011 pa so rast plač v javnem sektorju popolnoma ustavili. Z uvedbo še strožjih varčevalnih ukrepov, ki so bili potrebni zaradi poslabšanja javnofinančnega položaja, pa se je v letih 2012 in 2013 povprečna bruto plača v javnem sektorju nominalno znižala.

Zasebni sektor se je na krizo najprej odzval z zmanjšanim obsegom opravljenih nadur in s skrajševanjem delovnega časa, sledilo je občutno zmanjševanje zaposlenosti, nato pa tudi upočasnitev rasti plač. V zadnjih letih so se plače, podprte z višjo gospodarsko rastjo, znova začele krepiti, a ne preveč opazno, saj je rast cen nizka, stopnja brezposelnosti pa še vedno razmeroma visoka.