Sindikat upokojencev in največja sindikalna centrala ZSSS sta konec prejšnjega tedna na predsednika vlade Mira Cerarja naslovila odprto pismo, v katerem mu očitata, da ni privolil v izredno uskladitev pokojnin v letu 2015, čeprav so zato izpolnjeni pogoji, saj zakon o pokojninskem zavodu (ZPIZ) navaja, da se lahko opravi izredna uskladitev pokojnin "v letu, ki sledi letu, v katerem je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda, ali v letu, ko je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zapored nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem."

Kolikšna je bila gospodarska rast v preteklem letu, bo znano v petek, ko bo rezultate razglasil državni statistični urad. Urad za makroekonomske odnose pa je konec lanskega leta napovedoval 2,5-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP).

"Pokojnine in drugi prejemki se zaradi varčevalnih ukrepov države niso v polni meri usklajevali že od leta 2010. Razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo se konstantno znižuje, saj je v zadnjih 10 letih padlo za 8,5 odstotne točke. Z vsem tem pa se vse bolj povečuje tveganje revščine in socialne izključenosti med upokojenci in upokojenkami. A finančni minister vlade, kateri predsedujete, s tem očitno nima težav. Še več. Zanj je izredna uskladitev pokojnin v letu 2015 'udar na proračun'. Govorimo pa o sredstvih v višini med 30 in 45 milijonov evrov," so v pismu Cerarju zapisali sindikalisti ter opozorili, da je tudi v koalicijski pogodbi zapisano, da se pokojnine usklajujejo v primeru več kot 2,5-odstotne gospodarske rasti.

Povprečne pokojnine v Sloveniji (vir: ZPIZ)

Po predvidenem scenariju se bodo na račun gospodarske rasti leta 2014 uskladile pokojnine za leto 2015 v začetku leta 2016, kar je "izsilil" Desus pri pogajanjih o rebalansu letošnjega proračuna. "Dogovorili smo se, da bo v letu 2016 usklajevanje pokojnin in bodo sredstva za usklajevanje zagotovljena v proračunu za leto 2016," je pojasnjeval predsednik upokojenske stranke Karl Erjavec.

Upokojenci pripravljeni čakati, sindikati ne
Izredno uskladitev pokojnin zaradi gospodarske rasti nameravajo zahtevati tudi pri zvezi sindikatov upokojencev (ZSUS). Njen predsednik Slavko Kmetič pravi, da bodo najprej počakali na uradne podatke o gospodarski rasti in videli, kako bo reagirala vlada kot koalicija v parlamentu.

"Dejstvo je, da plače rastejo od leta 2008, prisotna pa je bila tudi inflacija. Pokojnine pa so zamrznjene. Torej je standard upokojencev v tem času drastično padel, zato so te zahteve absolutno upravičene in potrebne," poudarja Kmetič, ki meni, da bi morali pokojnine uskladiti že marca. "Upokojenci z najnižjimi pokojninami živijo pod pragom revščine. Država, ki se imenuje socialna, si tega ne more privoščiti," še dodaja.

Predsednica zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak pravi, da podpirajo uskladitev pokojnin v letu 2016. "Dolgo smo bili potrpežljivi, zniževanje pokojnin se namreč dogaja že deset let. Bomo pač potrpeli še eno leto. Vendar morajo z letom 2016 rasti pokojnine z rastjo BDP-ja in rastjo življenjskih stroškov. Polovica upokojencev je že resno ogroženih in posledično tudi njihove družine," pravi.

Odločitev bo padla v četrtek
Sveta ZPIZ-a bo v četrtek obravnaval pobudo članov sveta Lučke Böhm (ZSSS) in Branka Pintarja iz sindikata upokojencev za sprejetje sklepa o izredni uskladitvi pokojnin v letošnjem letu. Kot pojasnjujejo na ZPIZ-u, do izredne uskladitve pride, če jo sprejme svet ZPIZ-a, potrebno pa je še soglasje vlade.

Kaj pa bi morebitna izredna uskladitev pomenila za državno blagajno, v kateri glede na rebalans proračuna ni predvidenih dodatnih sredstev za pokojnine. Na ZPIZ-u pravijo, da bi bil v primeru enoodstotne izredne uskladitve pokojnin za izvedbo potreben znesek v višini približno 45 milijonov evrov.

"Podatki pa kažejo, da bi bila uskladitev lahko 0,7-odstotna, kar bi pomenilo znesek dodatnih sredstev približno 32 milijonov evrov," pravijo na Zpizu. To bi pomenilo, da bi se večini upokojencev dvignile pokojnine le za nekaj evrov. "Če bi dvignili pokojnine le za odstotek, bi nekdo, ki prejema 200 evrov, dobil višjo pokojnino za dva evra, kar je norčevanje iz upokojencev," glede takšnega morebitnega minimalnega dviga pokojnin še meni predsednica upokojenskih društev Mateja Kožuh Novak.

Nižjo pokojnino od 600 evrov, torej od zneska, ki velja za mejo revščine, je po podatkih ZPIZ-a v januarju 2015 prejelo 298.235 upokojencev, od tega jih je 173.572 prejemalo starostno pokojnino.