SDS je interpelacijo vlade Roberta Goloba zahteval zaradi Golobovih izjav o pokojninski reformi druge vlade Janeza Janše. Predlagatelji doslej niso predlagali nobenega sklepa, zato je v sredo pričakovati predvsem razpravo o položaju upokojencev ter sprejetih ukrepih na tem področju.

Sorodna novica SDS zahteva opravičilo Goloba in Sukič zaradi njunih "manipulacij in laži". Oba ostajata kritična.

Na 30. redni seji državnega zbora bo zagotovo najbolj burno med razpravo o interpelaciji vlade, za katero bodo imeli glede na predviden potek seje poslanci na voljo dobrih 14 ur. Ta bo po mnenju predlagateljev dala odgovor na vprašanje, kako je pokojninska reforma iz leta 2012 prispevala k zaustavitvi nadaljnjega padanja pokojnin, ki je bila posledica zniževanja odmernega odstotka v skladu z zakonodajo, ki je veljala pred letom 2012.

Glavni očitek: "laži in manipulacije" premierja Roberta Goloba

Predlagatelji, poslanci največje opozicijske stranke SDS, so namreč interpelacijo vložili po izjavah predsednika vlade Goloba, da je Janševa vlada leta 2012 ob izpeljavi tedanje pokojninske reforme pomembno znižala odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za skoraj 20 odstotkov. Iz tega po njegovih besedah izhaja problem zdajšnjih upokojencev, saj jim je takratna vlada v resnici poslabšala položaj.

V SDS-u so tedaj zahtevali opravičilo predsednika vlade, a ga niso dobili, zato so v DZ konec februarja vložili besedilo interpelacije zoper celotno vlado. Kot so zapisali, interpelacijo vlagajo zaradi "namernega in zavestnega širjenja laži o oškodovanju slovenskih upokojenk ter upokojencev", kar je v nasprotju z zavezami iz koalicijske pogodbe. Posledica tega pa je izgubljeno zaupanje v institucije pravne države, so navedli.

Sorodna novica Černač: Vložili smo interpelacijo vlade. Golob: Lahko se samo nasmehnem.

V interpelaciji sicer med drugim poudarjajo, da navedbe predsednika vlade ne držijo. Spomnili so, da je decembra 2012 zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je "dejansko zaustavil dotedanje padanje pokojnin" tedanja sestava DZ-ja sprejela s 76 glasovi za, brez vzdržanih glasov ali glasu proti.

Interpelacijo podpirajo v NSi-ju in Logarjevih Demokratih

SDS pri vlaganju interpelacije ni iskal podpore pri drugih poslancih opozicije, so pa podporo napovedali v NSi-ju kot tudi poslanski skupini nepovezanih poslancev, ki jo sestavljajo člani stranke Demokratov pod vodstvom Anžeta Logarja.

Vlada vztraja pri premierjevi izjavi in v interpelaciji vidi zlorabo sicer legitimnega instrumenta. Vladna koalicija v interpelaciji celotne ministrske ekipe vidi predvsem predvolilno kampanjo pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami.

Vlada: Gre za zlorabo parlamentarnega instrumenta

Sorodna novica Vlada se v odgovoru na interpelacijo sprašuje o političnih nagibih vlagatelja

Vlada vztraja pri premierjevi izjavi in v interpelaciji vidi zlorabo sicer legitimnega instrumenta in predvsem predvolilno kampanjo pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami. V odgovoru, ki so ga z vlade poslali v DZ, so zavrnili vse očitke iz interpelacije, ki da je "politično motivirana in vsebinsko neutemeljena". Obenem je vlada ocenila, da gre za zlorabo sicer legitimnega parlamentarnega instrumenta, kar zmanjšuje njegovo resnost in kredibilnost. Tudi v odgovoru na interpelacijo vlada vztraja pri premierjevih navedbah o slabšanju položaja upokojencev z reformo iz leta 2012. "To lahko najbolje potrdijo upokojenci sami, ki so posledice teh ukrepov neposredno občutili pri svojih pokojninah," so zapisali.

V nadaljevanju so nanizali argumente, ki po njihovi oceni pritrjujejo premierjevim navedbam. Tako so denimo navedli, da je omenjeni zakon prinesel vrsto sprememb, ki so "postopno zaostrovale pogoje za upokojitev in posledično socialni položaj bodočih upokojencev, tako z zvišanjem starostnih meril kot z omejitvijo izjem".

"Dejstva ne puščajo dvoma: položaj slovenskih upokojencev se je v času druge vlade Janeza Janše realno poslabšal – zaradi zamrznitve uskladitev, znižanja realne vrednosti pokojnin in zaostritve pogojev za pridobitev pravic," so še zapisali v odgovoru. Po njihovem mnenju pa ni naloga politikov, da ocenjujejo, katera reforma ali ukrepi so bili boljši, pač pa o tem najbolje presojajo državljani, predvsem tisti, ki so posledice teh ukrepov neposredno občutili, so prepričani.

Sorodna novica SDS vložil predlog za razrešitev podpredsednice DZ-ja Nataše Sukič

Ukrepi za izboljšanje položaja upokojencev

Vlada je v odgovoru ob prizadevanjih za izpeljavo pokojninske reforme nanizala še vrsto ukrepov, ki jih je sprejela z namenom izboljšanja položaja upokojencev. Med drugim so navedla dvig pokojnin leta 2022 zaradi energetske krize in naraščajočih življenjskih stroškov in letne uskladitve v prihodnjih letih, enkratno pomoč v višini 200 evrov za preprečevanje energetske revščine za posamezne skupine upokojencev ter regulacijo cen energentov, ki je razbremenila tudi upokojence.

Pojasnila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz)

Višina pokojnin je sicer odvisna od pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe. Po pojasnilu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) se je odmerni odstotek z reformo iz leta 2012 matematično preračunal. Matematični preračun je bil po njihovih besedah potreben, ker je nova reforma prinesla nov način izračunavanja valorizacijskega količnika, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove.

Skladno s pokojninsko reformo iz leta 1999 bi odmerni odstotek za moške za 40 let pokojninske dobe leta 2013 znašal 78 odstotkov. Po pokojninski reformi, ki so jo v DZ-ju leta 2012 sprejeli brez glasu proti, pa je bil odstotek za odmero pokojnine določen precej nižje, pri 57,25 odstotka. A ker se je spremenil valorizacijski količnik, je po reformi 2012 izračunani odmerni odstotek ustrezal dejanskemu odstotku iz reforme pred tem, izhaja iz pojasnil Zpiza.

Zakaj SDS ne predlaga nobenega sklepa?

Tudi tokratno interpelacijo vlade, ki bo, kot je bilo že omenjeno, že druga, je zoper Golobovo vladno ekipo vložil SDS. Predlagatelji, vsaj za zdaj, še niso predlagali nobenega predloga sklepa oz. konstruktivne nezaupnice, o kateri bi DZ ob koncu razprave lahko glasoval. Predlagatelji lahko morebitni sklep sicer še predlagajo do konca razprave.

Prva interpelacija Golobove vlade že leta 2023

Prvo interpelacijo je skupina poslancev SDS-a vložila marca 2023. V njej so vladi očitali združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine, ukinitev urada za demografijo, opustitev dolžnega ravnanja na področju zdravstva in na področju preprečevanja nezakonitih migracij. V državnem zboru so 19. aprila 2023 opravili le razpravo, saj predlagatelji niso vložili nobenega predloga sklepa oz. konstruktivne nezaupnice, o katerih bi lahko glasovali.

Interpelacije o delu vlad v zgodovini samostojne Slovenije niso pogoste, Golobova vlada pa je prva, ki sta jo doleteli kar dve. Pred njo so interpelacijo prestale še vlade Janeza Drnovška, Antona Ropa in Mira Cerarja. Vse je v parlamentarni postopek vložil SDS.