"Očitkom o razdvojenem mnenju strokovne in splošne javnosti med pripravo novele zakona vlada ne oporeka. Sprejeti zakon je ravno zaradi njegove reformne narave, usmerjenosti k večji regulaciji in transparentnemu delovanju izvajalcev zdravstvene dejavnosti pričakovano deležen različnih mnenj in odzivov javnih in zasebnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Vendar meni, da je ravno to kazalnik, da je ta zakon nujno potreben za izboljšanje zdravstvenega sistema in ureditev dalj časa odprtih spornih vprašanj," je poslancem pred ponovnim glasovanjem pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Poslanka Levice Nataša Sukič je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudarila, da gre z novelo za "korenit poseg v ekonomske privilegije, dvoživkarstvo in koncesionarstvo, ki so jih v letih od osamosvojitve izsilili tisti, ki bi se raje kot z zdravljenjem ukvarjali s podjetništvom". Veseli jih, da zakon uvaja tudi zakonsko podlago za merjenje delovne obremenitve zdravstvenih delavcev, kar bo podlaga za postavljanje standardov in normativov v zdravstveni dejavnosti.

Novelo so spet podprli tudi poslanci Svobode. Poslanec Dušan Stojanovič je povedal, da je zakon korak v pravo smer, saj je odgovor na razgradnjo sistema, ki se dogaja že desetletja. Meni, da DS ni vložil veta, ker bi bil zakon protiustaven, ampak ker posega v udobje in privilegije nekaterih interesnih skupin. Dodal je, da težko razumejo, zakaj bi nekdo nasprotoval zakonu, ki uvaja več preglednosti, odgovornosti in zaščite bolnika.

Poslanka SD-ja Bojana Muršič je povedala, da so se ob ponovnem odločanju o podpori noveli oprli na del ustave, ki določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Poudarila je, da očitki DS-ja ne vzdržijo resne presoje v luči ustavnih vrednot, stanja v zdravstvenem sistemu in ciljev, ki jih zakon zasleduje. V SD-ju so prepričani, da so rešitve sorazmerne, premišljene in usmerjene v zaščito temeljnih ustavnih vrednot, predvsem pravice do zdravstvenega varstva.

Noveli so ponovno nasprotovali v NSi-ju, kjer se po besedah poslanke Ive Dimic "ne morejo znebiti občutka, da avtorje novele najbolj zanima, kako zdravnikom, zaposlenim v javnih zavodih in pri koncesionarjih, onemogočiti delo pri zasebnikih ter jim prepovedati, da poslujejo kot samostojni podjetniki". Poslanka meni, da je sprejeti zakon v škodo zdravstvenemu sistemu, zdravstvenim delavcem in bolnikom ter da bo poslabšal dostopnost do zdravstvenih storitev.

Tokrat so proti noveli glasovali tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Menijo, da novela kljub številnim dopolnilom ostaja vsebinsko pomanjkljiva. Poslanka Eva Irgl je med bistvenimi težavami naštela omejevanje sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, "določbe o opravljanju dejavnosti in koncesijah tako še naprej zmanjšujejo možnost za fleksibilnost, ki jo naš zdravstveni sistem nujno potrebuje". Opozorila je tudi na predvidene številne podzakonske akte, kar povečuje pravno negotovost.

Poslanci SDS-a svojega stališča danes niso predstavili.

Zakon tudi prvič podprt s 50 glasovi za

Poslanke in poslanci so novelo zakona o zdravstveni dejavnosti sprejeli 2. aprila s 50 glasovi za in s sedmimi proti, a je državni svet nanjo 9. aprila izglasoval veto. Za ponovno sprejetje novele je bilo na tokratnem glasovanju potrebnih 46 glasov.

Novela zakona je sicer po mnenju nekaterih državnih svetnikov v več segmentih tudi ustavnopravno sporna, saj posega v ustavne pravice in svoboščine, kot so prepoved diskriminacije in enakost pred zakonom, pravica do zasebne lastnine, svoboda dela in svobodna gospodarska pobuda.

Vlada je prejšnji teden na dopisni seji sprejela mnenje, da novela na več mestih izboljšuje delovanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti in s tem ključno prispeva k zagotavljanju večje dostopnosti, kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev. DZ-ju je predlagala, da novelo ob ponovnem odločanju podpre. O noveli je prejšnji teden spet odločal tudi odbor DZ-ja za zdravstvo in jo podprl.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti bo zdravnikom in drugim javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah onemogočila dodatno delo pri čistih zasebnikih, bodo pa lahko pod določenimi pogoji delali v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih. V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so do sprememb kritični. Napovedali so, da bodo začeli dejavnosti za vložitev zahteve za oceno ustavnosti novele zakona.

Po ponovnem glasovanju o noveli v DZ-ju sledi obravnava interpelacije o delu in odgovornosti vlade, ki jo je vložila stranka SDS.