Tako je bila v zadnjem lanskem četrtletju ugotovljena ponovna rast BDP-ja po osmih zaporednih padcih. K rasti BDP-ja so po neprilagojenih podatkih po navedbah državnih statistikov največ, za 3,3 odstotne točke, prispevale bruto naložbe v osnovna sredstva in spremembe zalog.

Bruto naložbe v osnovna sredstva so se namreč v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem predlani povečale za 5,9 odstotka. Najbolj, za dobrih 11 odstotkov, so se povečale naložbe v zgradbe in objekte, predvsem na račun gradnje inženirskih objektov. Naložbe v opremo in stroje pa so se povečale za 2,9 odstotka.

Domača poraba se je povečala za tri odstotke, stanje pa se je izboljšalo tudi pri končni porabi gospodinjstev. Ta je bila enaka kot pred letom, predvsem zaradi blage rasti porabe drugih proizvodov, ki se je povečala za 0,2 odstotka. Poraba trajnih dobrin se je znova zmanjšala, tokrat za 4,5 odstotka.

Zadovoljna Bratuškova
"Današnja objava Statističnega urada Republike Slovenije glede gospodarske rasti v zadnjem četrtletju leta 2013 skladno z nedavno makroekonomsko napovedjo Evropske komisije potrjuje, da je vladi s svojimi ukrepi uspelo obrniti negativni trend v gospodarski aktivnosti," so zapisali v sporočilu za javnost v kabinetu predsednice vlade.

"Objavljeni rezultati so tako presegli tudi najbolj optimistične napovedi o gospodarski aktivnosti v Sloveniji. Kljub optimizmu, ki nas navdaja ob teh številkah, pa je vlada zavezana nadaljevati z reformnimi zagonom, kar bo omogočalo doseganje stabilne gospodarske rasti v srednjeročnem obdobju, ki jo bodo občutili tudi državljani," so še dodali.
V GZS-ju ne delijoBratuškinega navdušenja
Gospodarska rast v zadnjem lanskem četrtletju pa je po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) prenizka za znižanje brezposelnosti. Ta je največja v zadnjih 15 letih, povečuje se delež dolgotrajno brezposelnih, upokojencev pa je bilo januarja za 1,6 odstotka več kot pred letom dni, kar ustvarja pritisk na pokojninsko blagajno in državni proračun.

Prav tako v zbornici menijo, da je napoved Evropske komisije o krčenju slovenskega BDP-ja za 0,1 odstotka preveč optimistična. Ta napoved temelji na predpostavkah visokega prispevka neto izvoza h gospodarski rasti, kar pa bo zelo težko doseči, če ne bomo hkrati znižali stroškov poslovanja v Sloveniji, so komentirali.

Ob tem pojasnjujejo, da je stopnja prostih zmogljivosti v evropski predelovalni industriji še vedno visoka, cena zadolževanja v Sloveniji pa relativno višja kot v območju evra. Prav tako je podjetniški sektor še vedno močno zadolžen. Poudarili so še, da le gospodarska rast nad 1,5 odstotka prinaša znižanje števila brezposelnih, državo pa pozivajo naj del denarja za plače in transferje raje preusmeri v naložbe.

Manjša poraba države
Izdatki države za končno porabo so se v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšali za 1,9 odstotka, kar je za nekoliko manj kot v prejšnjih četrtletjih. K temu je največ prispevalo varčevanje na področju zdravstva in socialnega varstva.

Inflacija 0,1-odstotna
Cene življenjskih potrebščin februarja so se po podatkih državnih statistikov zvišale za 0,1 odstotka, kot je tudi znašala inflacija na letni ravni. K februarski inflaciji, ki je bila sicer nižja kot v prejšnjih letih, so prispevale predvsem nove kolekcije obleke in obutve, navzdol pa so jo potiskala cenejša goriva in maziva ter zelenjava.

Mesečno inflacijo so zvišale tudi višje cene cvetja in izdelkov za vrtnarstvo (za 5,3 odstotka), med podražitvami pa so izstopale še višje cene storitev za šport in rekreacijo, kanalščine in prevoznih storitev.

Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU-ju, je bila v februarju 0,2-odstotna.